Kirurg in vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj je po seji strateškega sveta za zdravstvo povedal, da dokončnih sklepov glede predloga zakona še niso sprejeli. Vsi pa se strinjajo, da so spremembe potrebne. "Trudimo se dajati pozitivne predloge na zakon. Predvsem opozarjamo na pasti, na sive cone, ki so še v zakonu. V celoti pa se vsi strinjamo, da so spremembe potrebne, da pač tako več ne gre," je dejal in dodal, da ga veseli, da so na ministrstvu za zdravje upoštevali predlog strateškega sveta o nagrajevanju vseh zaposlenih v zdravstvenem sistemu.

"Definirajo se pogoji za podelitev koncesij. Nismo proti koncesionarjem. Koncesionarji so del javnega zdravstva in ni dvoma, da večina dela dobro, strokovno in pošteno. Treba je postaviti predloge, pravila igre, kdo lahko kaj dobi, kdaj se koncesija lahko prekine, koliko let velja koncesija. Verjamem, da ima kdo željo, da je to trajno, ampak ustavno sodišče je dalo 15 let," je pojasnil in opozoril, da že nekaj časa opozarjajo na preprodajo koncesij, kar se vedno bolj dogaja. Koncesije se po njegovih besedah preprodajajo tudi za 50, 60 ali 70 tisoč evrov ali več. "To pač ne gre. Koncesijo nekdo dobi od države zato, da dopolnjuje javni zdravstveni sistem, ne da dela posel iz tega," je poudaril.

Na svetu so razpravljali tudi o nagrajevanju, ker je treba v javnih zdravstvenih zavodih opraviti več dela. "Ne moremo zahtevati od zaposlenih, da to delajo za nadure. Na podlagi podjemnih pogodb bodo zaposleni popoldne z nekoliko večjim veseljem opravljali delo v javnih zdravstvenih zavodih. Veliko bo najbrž pripomb glede dežurne službe. Vsi, ki so v javnem zdravstvu, tudi koncesionarji smo dolžni opravljati delo v dežurni službi. Tako bi razbremenili tiste, ki zdaj delajo ogromno, ki dobesedno umirajo po urgencah. Nekaterim pa pač za zdaj ni treba, čeprav imamo že več let zakon, ki to od nas zahteva. Ampak zdaj bo te pravljice za nekatere konec in bodo morali tudi koncesionarji opravljati svoje delo v dežurni službi," je poudaril.

Brecelj je v odgovoru na novinarsko vprašanje, kje so največje dileme ali nestrinjanja do predloga zakona od strateškega sveta, pojasnil, da je dilema predvsem, kako se bo zgodil prehod. "Na področju radiologije je ogromno zdravnikov, ki ne dežurajo, ki imajo zelo urejeno delo od doma, plačevanje – več kot narediš, več dobiš, brez merjenja kakovosti, to bo stvar tudi ZZZS-ja. Morali bodo začeti ocenjevati. Kjer je že nenormalno zanimanje za storitve, ali so mogoče te storitve precenjene, preplačane, tam, kjer ni zanimanja, pa mogoče podcenjene," je pojasnil.

Glede opozoril, da bo novi zakon sprožil številne odhode iz javnega zdravstva zaradi predlaganih zakonskih rešitev, je Brecelj odvrnil, da na to opozarjajo tisti, ki ne delajo v javnem zdravstvu.

"Oglašajo se tisti, ki so svoja podjetja prodali na primer tujim skladom. Tisti, ki načrtujejo to prodati. Tisti, ki delajo v podjetjih, kjer je večina prihodkov s samoplačniške strani. To je razumljivo, to je pač posel. Mene ne skrbi tistih 100 zdravnikov, ki tako razmišljajo. Pred očmi vidim tistih 10 tisoč in več javnih zdravstvenih delavcev, ki si zaslužijo, da če delajo več, da so za to nagrajeni," je še dejal predsednik strateškega sveta.

Predlog zakona v javni razpravi

Ministrstvo za zdravje je sredi septembra v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, katere cilj je regulacija javne in zasebne zdravstvene mreže. Predlog med drugim omejuje delo pri zasebnih izvajalcih in spodbuja dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen. Predlog bo v javni razpravi do 16. oktobra.

Glavna vsebina predloga novele je ureditev razmerij med izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki delujejo v javni mreži, in tistimi, ki delujejo zunaj nje, so zapisali v predlogu. Zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti s koncesijo so del javne mreže in opravljajo javno zdravstveno službo, zato se zanje na področju financiranja in zaposlovanja uporabljajo enaka pravila opravljanja zdravstvene dejavnosti kot za javne zdravstvene zavode.

Predlogu so nasprotovanje že izrekli v številnih zdravniških organizacijah.