"Z marsičim v novem dokumentu se strinjam, vidi se, da minister Dorijan Marušič razume težavo, ampak vsaka reforma se bo končala v jahtah na Jadranskem morju, če se minister ne bo strinjal z večjo preglednostjo zdravstvenega sistema. Tudi tu se kaže težnja po privatizaciji in gospodarstvo smo že privatizirali, vendar ne preveč uspešno. Če bomo to storili še v javnem sektorju, od te države ne bo preveč ostalo," je dejal kirurg Erik Brecelj.
V gibanju sicer podpirajo reformne predloge, ki krepijo preventivo, zagotavljajo promocijo zdravstva, dostop do zdravstva na podeželju, krajše čakalne dobe, združevanje dežurnih mest, vlaganje v človeške vire, v zdravstveno tehnologijo in ki večajo strokovno avtonomijo zavodov.
Zavodi naj ostanejo javna last
Nasprotujejo pa zlasti komercializaciji in privatizaciji javnih zavodov ter njihovemu upravljanju kot gospodarskih družb, saj bi to prineslo dražje in manj dostopne storitve. Poudarjajo, da bi morali javni zdravstveni zavodi poslovati nepridobitno, njihova presežna sredstva pa bi se vlagala nazaj v izboljšanje osnovne dejavnosti. Na to v svojih dokumentih opozarjata tudi EU in WHO.
Ginekologinja Irena Kirar Fazarinc je pojasnila, da za preoblikovanje zdravstvenih domov v avtonomne gospodarske družbe vlada potrebuje soglasje prebivalstva, ki ga nima, saj je svoje nestrinjanje s predlogom izrazilo že 800.000 prebivalcev.
Prav tako meni, da bi bilo nesmotrno izločati zdravnike iz javnega plačnega sistema, saj bi to prineslo več nepotizma in dražje storitve, povečale pa bi se tudi možnosti šikaniranja zdravstvenega osebja (npr. direktor ne bi podaljšal pogodbe zdravniku, ki opozarja na nepravilnosti).
Veliko prostora za prihranke
Obenem v gibanju opozarjajo, da je v zdravstvu še vedno precej prostora za izboljšave. Tako bi moral po njihovem mnenju predlagani dokument ministrstva prepovedati delo po podjemnih pogodbah z lastnimi zaposlenimi, skrajšati neupravičeno dolge dopuste in povečati variabilni del plač, ki bi nagrajeval delavnejše zdravstveno osebje.
Uvesti bi moral tudi prepoved hkratnega dela v javnem in zasebnem sektorju, povečati nadzor v zdravstvu in znižati stroške javnih naročil za tretjino. Tu je Brecelj opomnil, da je pri primerjavi nabavnih cen v tujini ugotovil, da so te pri nas od dva- do trikrat višje. "Zato je znižanje cen za 30 odstotkov bolj pobožna želja," je dodal. Opozarjajo tudi, da se DDV od prodaje zdravil steka v državni proračun, s čimer se polni državna blagajna, namesto da bi se stekal nazaj v financiranje zdravil in jih tako pocenil.
Pri koncesijah bi morali svoj glas imeti tudi uporabniki
Motita jih tudi odvzem možnosti podeljevanja koncesij občinam in prenos te pristojnosti na raven ministrstva za zdravje. Menijo namreč, da občine, poleg tega da so lastnice zdravstvenih domov, ki so bili večinoma zgrajeni s samoprispevki prebivalstva, najbolje poznajo potrebe lokalnega prebivalstva.
Priznavajo, da so v preteklosti bile pomanjkljivosti pri podeljevanju koncesij (te so poleg župana morali potrditi tudi na ministrstvu), kar se zdaj pozna pri kadrovsko in finančno osiromašenih zdravstvenih zavodih.
S podelitvijo koncesij so zdravstveni domovi namreč izgubili zdravnike, ki so odšli 'na svoje', s tem pa je bil zavodom odveden tudi precejšnji del denarja, ki ga država namenja koncesionarjem, razlagajo. Po novi ureditvi pa bi se iz postopka podeljevanja koncesij odstranila še ena varovalka, pravijo v gibanju in dodajajo, da bi morali koncesionarji služiti kot podaljšek zdravstvene mreže na območjih, kjer je dostop do zdravstva otežen.