Ministrstvo za zdravje skuša spraviti čakalne dobe v slovenskih zdravstvenih ustanovah v ustrezne "gabarite", kot se je izrazila ministrica za zdravje Milojka Celarc Kolar. S tem namenom se bo v treh slovenskih bolnišnicah, v celjski, izolski in v Valdoltri ter v koprskem, izolskem, piranskem in celjskem zdravstvenem domu začel izvajati pilotni projekt, ki naj bi dal odgovor, kako se najučinkoviteje spoprijeti s čakalnimi vrstami, ki so ena izmed bolj izrazitih težav slovenskega zdravstvenega sistema.

V omenjenih bolnišnicah si bodo tako načrtno prizadevali za skrajševanje tistih čakalnih dob, ki so bistveno predolge. Tako so že izdelali načrt kadrovskih in finančnih virov kot tudi vse protokole oz. navodila za postopkovne rešitve

Pilotni projekt se bo predvidoma končal julija prihodnje leto, njegove rezultate pa bodo uporabili za pripravo in uvedbo sprememb na področju celotnega slovenskega zdravstva in za pripravo novih zakonov in drugih pravnih predpisov na tem področju, kot sta denimo zakon o bolnikovih pravicah in pravilnik o čakalnih vrstah.

Za izvedbo pilotnega projekta v omenjenih treh bolnišnicah so se odločili, ker gre za specifične zdravstvene zavode. Celjska bolnišnica velja za relativno veliko in jo obiskujejo tudi pacienti iz drugih regij. V izolsko bolnišnico prihajajo po zdravstveno pomoč tudi počitnikarji, ki dodatno obremenjujejo zdravstveni sistem. Bolnišnica v Valdoltri pa je specializirana bolnišnica za ortopedijo.

Direktorica referata za zdravstveno varstvo Irena Kirar Fazarin je ponazorila, da sedanji sistem čakalnih vrst temelji na sistemu treh spremenljivk, na podlagi katerih presodijo, ali je potreben poseg po nujnem, hitrem ali rednem postopku. Toda dejstvo je, da je obstoječi sistem pokazal številne slabosti, zato so začeli ugotavljati, kje so glavne težave.

Povedala je, da so že iz pogovorov z izvajalci zdravstvenih storitev ugotovili, da je veliko težav že v sistemu napotitev. Prav tako se pojavljajo težave z modeli financiranja ali pa ni na voljo primerne opreme. Ali pa se dogaja, da imajo zdravstveni zavodi na voljo opremo, ki je ne uporabijo ali premalo. Zato bodo preverili, kolikokrat dnevno jo uporabijo. Nekatere ustanove ponujajo določene programe, vendar za njihovo izvedbo nimajo kadra oz. ni redno prisoten ali ga ni dovolj.

Bolniški dopusti povečujejo čakalne vrste
Čakalne dobe povečuje tudi veliko bolniških dopustov, saj je na daljše od 30 dni vezanih veliko preiskav, ki imajo prednost, zato bolniki lahko preskakujejo vrste. Tako se po njenih besedah dogaja, da so nekateri bolniki na bolniškem dopustu že več kot štiri leta, čeprav je jasno, da ne bodo več sposobni delati. "To v množici blazno obremeni čakalne dobe," je dejala Kirar Fazarinova. Na večje čakalne dobe vpliva tudi prevelik odstotek kontrolnih pregledov, vendar pri tem ni enoznačnih odgovorov. "Gre za sistem, ki ni bil dovolj dorečen," poudarja.

Najboljši bodo nagrajeni
Generalni direktor direktorata za zdravstveno ekonomiko Tomaž Glažar je povedal, da je namen projekta, da se tudi v praksi doseže, da bodo izvajalci ustrezno poskrbeli za sezname čakajočih na posege ali diagnostiko. Glavni pomen pa je zagotavljanje poštenosti in enakopravnosti pacientov.

Izvajalce zdravstvenih storitev, ki bo obvladovali čakalne vrste, nameravajo tudi nagraditi, vendar bo to določeno pozneje. Vendar čakalnih dob ne bodo smeli zmanjševati tako, da bi paciente preusmerjali v druge ustanove oz. v oba klinična centra, ki sta končna destinacija za slovenske bolnike, razen za tiste, ki so na zdravljenje napoteni v tujino.