"V svetu je slika takšna, da sledimo povečanju števila primerov predvsem v Evropi, medtem ko se drugje število primerov zmanjšuje. Število smrti pa se predvsem v Ameriki in Aziji povečuje," je na dopoldanski novinarski konferenci vlade dejala Nuška Čakš Jager z NIJZ-ja in dodala, da je po svetu trenutno prevladujoč omikron, veliko držav pa poroča, da je trenutno že prevladujoča novejša različica omikrona BA2. "Omikrona je že okoli 90 odstotkov, nekaj je še vedno zaznane delte, medtem ko so vse druge oblike v precej majhnem odstotku," je pojasnila.
Po njenih besedah ECDC (Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni) sporoča, da države z nizko stopnjo tveganja v EU-ju ni, kar 13 držav pa so uvrstili v visoko stopnjo tveganja, tudi Slovenijo. Stopnja obolevnosti se povečuje v starostni skupini 50 in več, pri omikronu pa se ob tem zaznava manj hujših oblik in hospitalizacij, navaja ECDC. Incidenca, gledano na zadnjih 14 dni, je pri omikronu kar štirikrat večja kot pri delti. Cepljenje nudi pri omikronu nižjo zaščito pred okužbo, ščiti pa pred hujšim potekom bolezni, sploh za tiste, ki imajo poživitveni odmerek, je še navedla Čakš Jager.
Trenutno smo priča izredno hitremu prenosu okužb, še posebej znotraj gospodinjstev, imamo velik pritisk na zdravstveni sistem, skrb vzbujajoči sta odsotnost zdravstvenih delavcev in manjša funkcionalnost družbe na vseh področjih, je opisala trenutno stanje v Evropi. Priporočila ECDC-ja ostajajo takšna, kot so že ves čas, primarno poudarjajo cepljenje, velik poudarek pa je tudi na nefarmakoloških ukrepih – distanca, maske, upoštevanje higiene rok, delo od doma in prezračevanje prostorov, je naštela.
ECDC poudarja, naj države ohranjajo kapacitete testiranja in sekvencioniranja, zato da se ugotovi, kaj se nam še lahko zgodi ali kaj šele prihaja.
V domovih starejših nesimptomatske okužbe
Prenosi okužb so trenutno v Sloveniji v več kot 90 odstotkih neznanega izvora. Kot zanimivost pa je Čakš Jager omenila trenutne okužbe v domovih starejših občanov, ki potekajo večinoma nesimptomatsko in nihče ne bi vedel, da sploh so, če ne bi potekala preventivna testiranja na covid-19.
"Res je, da zaznavamo manj primerov, res je, da tudi matematični modeli kažejo na to, da se bližamo, ali pa vsaj upamo, da se bližamo boljšemu scenariju, a vendar ves čas poudarjamo, da je v vse to, kar se predvideva, težko vkalkulirati delovanje virusa. Nihče ne ve, kaj bo virus naredil, kako bo naredil in kdaj bo to naredil," je še dejala Čakš Jager.
"Te epidemije še ni popolnoma konec," je ob tem opozorila, da je treba še vedno upoštevati ukrepe za preprečevanje širjenja okužb.
V četrtek 11.668 okužb, umrlo 22 bolnikov
V četrtek je bilo po 3.808 PCR- in 103.514 hitrih testih potrjenih 11.668 primerov okužbe. Po zadnjih podatkih NIJZ-ja je tako 194.969 aktivno okuženih. Ob 11. uri je na novinarski konferenci Nuška Čakš Jagr iz NIJZ-ja predstavila trenutno stanje.
Od 1. februarja je v veljavi ureditev, da se med potrjene okužbe štejejo tako pozitivni izvidi PCR-testov kot tudi hitrih antigenskih testov, opravljenih pri pooblaščenih izvajalcih testiranj. Četrtkovih 11.668 okužb je sicer najnižji dnevni prirast v tem tednu. Največ, 23.639 okužb, je bilo potrjenih v sredo.
Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov po zadnjih podatkih NIJZ-ja 14.381, kar je 730 manj kot dan pred tem. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev pa znaša 9251, število se je povečalo za 90.
Skupno število bolnikov v bolnišnicah, ki so okuženi z novim koronavirusom, je 963, kar je 45 več kot dan pred tem. Od tega jih je po podatkih vlade 533 hospitaliziranih zaradi covida-19, 430 pa jih je v bolnišnici zaradi drugih primarnih vzrokov, covid-19 pa je spremljevalna okužba. Na intenzivnih oddelkih je skupno 132 okuženih bolnikov, od tega jih je 115 hospitaliziranih zaradi covida.
Po podatkih vlade je v četrtek umrlo 22 bolnikov s covidom-19.
"Bolniki obolevajo po preboleli bolezni ali po cepljenju z različico omikron, ker je cepivo manj zaščitno, kar se tiče preprečevanja okužbe. Res pa je, da imamo bistveno manj hujših okužb pri cepljenih," je v četrtek dejala vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. Infektologinja je tudi poudarila, da različni podatki kažejo, da je epidemija trenutno v polnem razmahu. Po vrhu epidemije bo po njenih besedah sledil vrh v bolnišnicah. Počasi se povečuje tudi število tistih, ki zaradi hudega poteka potrebujejo hospitalizacijo. Oboleli z omikronom pa niso več toliko hospitalizirani zaradi covidne pljučnice, temveč zaradi poslabšanja njihovega obstoječega zdravstvenega stanja.
Izjeme, ki jim ni treba v karanteno, tudi zaposleni v kritični infrastrukturi, policiji in obrambi
Ob številnih potrjenih okužbah in odrejenih izolacijah ter karantenah se skoraj vse panoge spoprijemajo s pomanjkanjem kadra. Med izjeme, ki jim ob visokotveganem stiku z okuženim ni treba v karanteno, so odslej tudi zaposleni v kritični infrastrukturi, policiji in obrambi. Ob tem se bodo morali v primeru visokotveganega stika na delovnem mestu sedem dni vsakodnevno hitro testirati in nositi zaščitno masko tipa FFP2, je na četrtkovi seji sprejela vlada.
V sektor kritične infrastrukture po pojasnilih vlade spadajo zaposleni v energetiki, prometu, prehrani, preskrbi s pitno vodo, zdravstvu, financah, sektorju varovanja okolja ter sektorju informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov. Že pred tem je izjema veljala za zaposlene v šolstvu, zdravstvu in socialnem varstvu.
Vlada je nekoliko spremenila tudi dve drugi izjemi od karantene. Po prejšnjem odloku so med izjeme od karantene spadale osebe v primeru pozitivnega vzorca PCR-testa, ki ni bil starejši od 45 dni in mlajši od 10 dni. Omejitev starosti testa vsaj 10 dni po novem ne velja več, prav tako za dokazovanje izjeme zadostuje hitri antigenski test. Omenjeni spremembi se nanašata tudi na izjemo od karantene za polno cepljene prebolevnike.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje