Medtem ko se je Splošna bolnišnica Jesenice že znašla v hudih finančnih težavah, se specializirane gorenjske bolnišnice še držijo nad vodo, a v vseh bolnišnicah opozarjajo, da bodo letošnje leto, ko jih bo prizadelo novo krčenje sredstev zdravstvene blagajne, le težko izpeljali.

Poročali smo, da so v jeseniški bolnišnici stvari prišle tako daleč, da je konec februarja največji dobavitelj prekinil celo dobavo zdravil. Na pomoč so nato priskočile prostovoljne zdravstvene zavarovalnice, ki so začele nakazovati avanse, sočasno bo bolnišnica začela izvajati sorazmerna plačila dobaviteljem.

A direktor Splošne bolnišnice Jesenice Igor Horvat opozarja, da sistemska težava financiranja bolnišnic ostaja nerešena, izpostavlja pa tudi neenako plačilo posameznih storitev splošnim in specializiranim bolnišnicam. Zato naj bi bile bolnišnice na terciarni ravni v boljšem finančnem stanju, toda za izvajanje vnaprej določenega zdravstvenega varstva na terciarni ravni je predpogoj pridobitev naziva klinika.

Na Golniku iščejo dodatne prihodke
A tudi v Kliniki Golnik opozarjajo na posledice nižanja prihodkov že peto leto zapored. Preteklo poslovno leto so še končali s 360.000 evrov presežka, letos pa bodo prejeli za milijon evrov manj sredstev. "To je leto, ko moramo najti še za 700.000 evrov rezerv, da bomo poslovali s pozitivno ničlo," je povedal namestnik direktorja za upravno in poslovno področje Jurij Stariha in dodal, da je iz leta v leto težje najti rezerve.

V procesih znotraj bolnišnice iščejo možnosti za racionalizacije, ne da bi to občutili pacienti ter bi zaposleni še vedno imeli primerne delovne razmere. Vendar krčenje stroškov v nedogled ni mogoče. "Poleg varčevanja smo prisiljeni iskati dodatne prihodke, ob tem pa poudarjam, da bomo pogodbene obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja še vedno stoodstotno izpolnjevali," je dejal Stariha, ki meni, da bodo dodatni prihodki zadoščali, da se razvoj klinike ne bo ustavil.

Lani so na Golniku z raziskovalnimi projekti, evropskimi projekti, študijami, laboratorijskimi in drugimi storitvami pridobili 2,1 milijona evrov, kar predstavlja od osem do devet odstotkov vseh prihodkov. V strateškem načrtu so si postavili cilj, do leta 2015 delež tržnih prihodkov povišati na 15 odstotkov. Ob tem se pripravljajo tudi na uveljavitev direktive o prostem pretoku pacientov v EU-ju, kjer ima bolnišnica, ki v Evropi velja za eno vodilnih na področju medicine prsnega koša, dodatne priložnosti za povečanje prihodka.

Izčrpane rezerve v kranjski porodnišnici
Rezerve pri poslovanju so ob nenehnem nižanju sredstev že izčrpali tudi v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, kjer kljub težkemu finančnemu položaju dobaviteljem za zdaj uspevajo poravnavati obveznosti v zakonitih rokih.

Psihiatrično bolnišnico Begunje skrbi odpuščanje
V manj skrb vzbujajočem finančnem položaju je tudi Psihiatrična bolnišnica Begunje, kjer so do zdaj tako kot večina psihiatričnih bolnišnic v državi poslovali pozitivno - to je tudi posledica specifičnega načina dela, saj kar 75 odstotkov vseh stroškov psihiatrične bolnišnice predstavlja strošek osebja, materialnih stroškov pa ima precej manj kot na primer kirurgija. "Tako smo se lažje držali navodil in zahtev ministrstva ter smo ravnali zelo varčno in sledili vsem racionalizacijam. Tako za zdaj poslujemo pozitivno in plačilnih težav nimamo," pravi direktor Psihiatrične bolnišnice Begunje Damijan Perne.

Opozarja pa na pesimistične napovedi, saj letos, ko drugim bolnišnicam država jemlje še dodatne tri odstotke, psihiatriji jemlje kar 7,5 odstotka plačil. Ker so največji strošek plače, to pomeni, da bi zmanjšanje sredstev lahko kompenzirali le z odpuščanjem zaposlenih. "Resnično poslujemo zelo racionalno in na skrajnih robovih, kar se tiče osebja, zato smo zelo zaskrbljeni, kaj bo konec tega leta," je dejal Perne, ki se boji, da bo izpad prihodka vplival na kakovost dela in podaljševanje čakalnih dob. "Če bo država nadaljevala s slabo premišljenimi odločitvami, ki so bile sprejete v zadnjem času, bo prišlo do zloma zdravstva," je posvaril.