Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije namreč v zadnjem poročilu zaskrbljeno opozarjajo, da je vedno več bakterij odpornih proti antibiotikom. Že zdaj pa zaradi njih v Evropski uniji umre približno 25.000 prebivalcev na leto.

Odporne superbakterije
Po nekaterih podatkih naj bi bilo že kar 70 odstotkov bakterij odpornih proti antibiotikom. Med njimi so povzročiteljice pljučnic in bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo, tuberkulozo. Nekateri strokovnjaki napovedujejo, da se bo zelo kmalu, morda že čez 20, 30 let, zgodila tako imenovana "postantibiotična era" - obdobje po antibiotikih. "Takrat bi že klasičen kirurški poseg, kot je na primer odstranitev slepiča, lahko postal smrtno nevaren, ker bi se pojavila okužba," pojasnjuje prof. dr. Stanislav Gobec s Fakultete za farmacijo in dodaja: "Težko je napovedovati prihodnost, ampak mislim, da alarmna luč že močno gori in moramo resno ukrepati, da se to ne bo zgodilo."

Resnost težave potrjuje tudi prof. dr. Bojana Beović s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, kjer že zdaj zdravijo posameznike, ki so ob hudi osnovni bolezni okuženi še z eno izmed odpornih bakterij: "To omejuje možnost zdravljenja s presaditvijo, kemoterapijo ali z obsežnimi kirurškimi posegi, ker okužbe ne moremo zdraviti." Pri teh vrstah terapije je namreč možnost zapleta z okužbo zelo velika, zato je bolnikom treba velikokrat predpisati antibiotike.

Boj za preživetje
Bakterije so se sposobne prilagoditi vsakršnim spremembam v okolju. Uporaba antibiotika je neugodna okoliščina, na katero hitro odgovorijo z razvojem odpornosti oziroma rezistence. "Fiziološko imajo bakterije v primerjavi s človekom in drugimi organizmi veliko prednosti. Prva je, da se hitro delijo, imajo eno samo kopijo dednega materiala in sposobne so izjemno hitro izmenjati tiste dele dednega zapisa, ki kodirajo odpornost proti antibiotikom," pojasnjuje prof. dr. Katja Seme z Medicinske fakultete v Ljubljani. Bakterije sicer normalno naseljujejo naš organizem. Bakterijskih celic je celo veliko več kot humanih celic, marsikdo pa kot del normalne bakterijske flore v sebi nosi tudi večkrat odporne bakterije.

Čezmerna raba antibiotikov v kmetijstvu in medicini
Po najnovejših podatkih kar 80 odstotkov antibiotikov uporabimo v kmetijstvu in le 20 odstotkov za zdravljenje ljudi. Uporaba v poljedelstvu in živinoreji velikokrat ni pravilna in ni ustrezno nadzorovana. V ta namen naj bi se uporabilo kar od 100 do 200.000 ton antibiotikov na leto. Razvoj odpornosti pa gre tudi na račun čezmerne rabe v človeški medicini. "Antibiotiki so zdravila, ki zelo učinkovito zdravijo bakterijske okužbe, zato jih seveda uporabljamo kar se da na široko. Ta uporaba presega tisto, ki bi bila nujno potrebna za zdravljenje bakterijskih okužb!" opozarja prof. dr. Bojana Beović. Ljudje pa ob tem pogosto tudi ob gripi ali prehladu kar sami posežejo po antibiotikih. Ti pa so za zdravljenje virusnih okužb povsem neučinkoviti.

Stari antibiotiki nemočni, zakaj ni novih?
Ali se manj kot 100 let po odkritju prvega antibiotika – penicilina – vračajo bolezni, za katere smo mislili, da smo jih za vedno premagali? Farmacevtska industrija že več kot 10 let na trg ni poslala novega antibiotika. "V industriji pravijo, da so bili ti nizko viseči sadeži obrani v prejšnjem stoletju. Takrat so preprosto prišli do teh zdravil, zdaj pa je izjemno težko odkriti neka nova zdravila z novimi mehanizmi delovanja," pravi prof. dr. Stanislav Gobec. Pojasnjuje, da so velika farmacevtska podjetja odcepila svoje razvojne oddelke in ustanovila "spin-off" podjetja, ki zdaj s sodelovanjem v javno-zasebnih partnerstvih sicer še naprej vlagajo sredstva v razvoj protibakterijskih učinkovin, vendar manj kot prej.

Kot rešitev pa se ponuja tudi cepljenje. Nekatere države so na primer že uvedle cepljenje proti pnevmokokom za otroke. Pnevmokoki so bakterije, ki povzročajo vnetje dihalnih poti in pljučnico, cepivo pa vsebuje tudi tiste tipe pnevmokokov, ki so razvili močno odpornost proti antibiotikom.

Črn scenarij
Iz poročila Svetovne zdravstvene organizacije, ki je izšlo konec aprila, veje zaskrbljenost nad naraščajočo odpornostjo bakterij proti antibiotikom. Nič bolj optimistični niso strokovnjaki v Sloveniji. "Mi zagotovo vemo, da so bakterije vselej ne le korak, ampak nekaj korakov pred nami. Če se spustimo na raven posameznika, je žal za nekatere bolnike ta čas že prišel. Za tiste, ki imajo hude okužbe s popolnoma odpornimi bakterijami, je že zdaj prepozno," pravi prof. dr. Katja Seme.

"Mislim, da se gibamo nekako na robu kraterja te katastrofe protimikrobne odpornosti. Človek je namreč v odnosu do bakterij v času, ko je imel v rokah učinkovite antibiotike, pokazal kar precejšnjo prevzetnost. Narava je močnejša od človeka, svet mikroorganizmov je močnejši!" pa razmišlja prof. dr. Bojana Beović s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.