Poraba zdravil se v Sloveniji od regije do regije močno razlikuje, v povprečju pa izrazito narašča z zahoda proti vzhodu. Foto: BoBo
Poraba zdravil se v Sloveniji od regije do regije močno razlikuje, v povprečju pa izrazito narašča z zahoda proti vzhodu. Foto: BoBo
Zdravila
V preteklem letu je bil rekorder po številu receptov bolnik, ki je prejel 331 receptov. Foto: BoBo
Predpisovanje zdravil

Opozarja, da lahko jemanje več kot petih zdravil posamezniku škodi. Slovenija je po porabi zdravil pod evropskim povprečjem, pravi generalni direktor ZZZS-ja Samo Fakin.

Farmacevtska industrija oziroma nove ugotovitve v zdravstvu pritiskajo na zdravstveni sistem, je v izjavi za medije med posvetom, ki sta ga v Ljubljani pripravila ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), dejal minister za zdravje. Po njegovih besedah je treba po eni strani obvladovati stroške, po drugi strani pa zagotavljati kakovostno in predvsem varno obravnavo bolnikov. Kot poudarja, ne velja vselej, da več zdravil bolnikom tudi dejansko koristi, saj lahko jemanje več kot petih zdravil tudi škodi.


Kot je minister dejal udeležencem posveta, so zdravstveni zapleti, povezani z jemanjem več različnih zdravil hkrati, pogosto razlog za hospitalizacijo. Po navedbah stroke naj bi bili zapleti pri jemanju več kot pet zdravil vzrok za od tri do štiri odstotke vseh hospitalizacij, je pojasnil minister.

To ima po njegovih besedah določeno zdravstveno škodo in tudi vpliv na javnofinančno vzdržnost. Predpisovanje in jemanje več zdravil hkrati, kar imenujemo polifarmacija, sta v Sloveniji tako kot drugod v porastu, pojasnjuje minister. Razlogi za to pa so po njegovem mnenju številni, na eni strani zelo velika ponudba novih zdravil, na drugi strani pa starajoča se populacija in naraščanje kroničnih bolezni. A za šesto zdravilo po ministrovih besedah ni dokazanih učinkov.

Marušič je ob tem izpostavil tudi potrebo po boljšem sodelovanju med zdravniki in farmacevti. Kot pravi, bi bilo treba predvsem z etičnega vidika čim prej vzpostaviti pogoje za delo in umestitev kliničnih farmacevtov v bolnišnice in na primarno raven. Po njegovih besedah raziskave iz ZDA kažejo, da sta se s kliničnim farmacevtom v bolnišnici zmanjšali smrtnost bolnikov v bolnišnici in ležalna doba.

Poraba zdravil se v Sloveniji od regije do regije močno razlikuje, v povprečju pa izrazito narašča z zahoda proti vzhodu. V preteklem letu je bil rekorder po številu receptov bolnik, ki je prejel 331 receptov.

Kot je o pojavu polifarmacije dejal Fakin, gre poleg vprašanja strokovne upravičenosti predpisovanja toliko zdravil tu tudi za ekonomsko vprašanje. Denar je po njegovem mnenju namreč sestavni del medicine. Kot pravi, je sicer Slovenija z 214 evri na prebivalca v letu 2008 po porabi zdravil pod evropskim povprečjem. Na lestvici po njegovih besedah prednjači Grčija, za nami pa so med drugim tudi skandinavske države in Velika Britanija.

Po Fakinovih besedah so tarčna skupina pri polifarmaciji domovi za starejše občane. V izjavi za medije je pojasnil, da so zato skupaj s splošnimi zdravniki in farmacevti pregledali terapije v treh domovih na območju Murske Sobote in tako zmanjšali porabo zdravil za 30 odstotkov brez škode za uporabnike. To po njegovih besedah dokazuje, da se določenih zdravil predpisuje preveč brez pravega učinka.

Sodelavci ZZZS-ja so na današnjem posvetu predstavili tudi projekt kakovostnega predpisovanja zdravil, ki po Fakinovih besedah poteka od januarja. V okviru projekta lahko vsak zdravnik družinske medicine dostopa do podatkov, koliko receptov je predpisal in kolikšen je strošek na recept v primerjavi z drugimi družinskimi zdravniki. Prav tako v okviru tega projekta posebej spremljajo predpisovanje zdravil, ki se po njihovem mnenju še posebej prepogosto predpisujejo, to so antibiotiki, zaviralci protonske črpalke in anksiolitiki, hipnotiki oziroma antidepresivi.

Predpisovanje zdravil