V sredo bodo člani skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije glasovali o predlaganem rebalansu proračuna zavoda, s katerim naj bi skušali zakrpati skoraj 40-milijonsko luknjo v zdravstveni blagajni, ki je nastala v prvih mesecih letošnjega leta. Prav tako želijo upoštevati sklep vlade, da se ZZZS ne sme več zadolževati.

Sedem milijonov manj za UKC LJ
A predlogi, kje bodo krčili sredstva, že povzročajo razburjenje. Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Simon Vrhunec poudarja, da je UKC-ju namenjenih sedem milijonov evrov manj prihodkov. S strokovno direktorico Brigito Drnovšek Olup se strinjata, da bodo sčasoma krčenje sredstev občutili tudi bolniki.

Sedem milijonov evrov manj namreč po besedah Vrhunca pomeni 700 manj operacij kolka oz. 400 manj operacij na odprtem srcu oz. 1.000 manj operacij raka materničnega vratu. Da bi izpolnili postavke finančnega načrta, bi prav tako morali obravnavati 2.000 bolnikov manj kot sicer. Dostopnost do zdravstvenih storitev po mnenju Drnovšek Olupove zmanjšuje tudi neustrezno linearno krčenje sredstev za dežurno službo. Po njenem mnenju bi bilo sprva treba vzpostaviti mrežo dežurne službe po celotni Sloveniji, sredstva pa krčiti selektivno.

"To lahko vpliva na nove metode zdravljenja"
Prav tako bo predlagano krčenje terciarnih sredstev vplivalo na razvoj in vpeljavo novih metod zdravljenja, je napovedala. Zato bo začela Slovenija zelo zaostajati za svetom. Je pa Vrhunec poudaril, da zdaj še ne bodo krčili programa, tudi če bodo predlagani ukrepi ZZZS-ja sprejeti. "Bolniki bodo še vedno lahko zaupali UKC-ju," pravi, vendar opozarja, da ob morebitnem nadaljevanju takšnih varčevalnih ukrepov v prihodnosti ne vidi možnosti, da tega bolniki ne bi občutili.

Mezek: Težko bomo skrajšali čakalne vrste
Podobno menijo tudi v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. Direktor združenja Metod Mezek je prepričan, da z napovedanimi krčenji ne bodo mogli več slediti strategiji ministrstva za zdravje, med drugim tudi cilju skrajševanja čakalnih vrst.

V združenju prav tako pogrešajo sistemske ukrepe obvladovanja izdatkov še pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev. Opozarjajo, da uvajanje predlaganih varčevalnih ukrepov ne omogoča uvajanja novih projektov, denimo, informatizacije, ki jih ZZZS sicer naroča v okviru dogovorjenih sredstev. Združenje tudi izpostavlja pomanjkanje ukrepov na prihodkovni ravni, denimo, večjo doslednost pri izterjavi neplačanih prispevkov.

Fakin: Klasičen odgovor za vznemirjenje javnosti
A generalni direktor ZZZS-ja Samo Fakin odgovarja, da se zaveda, da bo rebalans dodatno obremenil izvajalce, vendar pa se ne strinja z napovedjo, da bodo ukrepi dolgoročno gledano zmanjšali dostopnost do zdravstvenih storitev. Kot pravi, je to najbolj priljubljen "klasičen odgovor za vznemirjenje javnosti".

Sam pa vidi rezerve predvsem v skupnih naročilih, standardizaciji materiala v bolnišnicah in boljši izkoriščenosti opreme. Če pa rebalans v sredo ne bi bil sprejet, potem bo zavod po njegovih besedah postal nelikviden.

Marušič: Rezi morajo biti enakomerni
Oglasil se je tudi minister za zdravje Dorjan Marušič, ki opozarja, da bi morali biti rezi v celotnem odhodkovnem delu in ne samo v enem. Krčenje sredstev v rebalansu se namreč v velikem delu nanaša na bolnišnično raven. Priznava, da "v neki točki stalnega krčenja" slej ko prej to pomeni tudi zamejitev programa, zato bi se po njegovih besedah lahko dostopnost poslabšala.

V vsakem primeru pa morajo biti ukrepi po njegovih besedah usklajeni v partnerskem dogovarjanju. Minister je namreč imel pripombe na postopek usklajevanja rebalansa med ministrstvom in ZZZS-jem. Zato je "težko pričakovati soglasje ali strinjanje z ukrepi, če v sistem dogovarjanja nisi vključen", je dejal.