Na novinarski konferenci ob dnevu zdravnika družinske medicine so bila izpostavljena številna pereča vprašanja in izzivi, ki pestijo primarno zdravstveno raven pri nas. Sogovorniki so si bili enotni, da je največja in glavna težava preobremenjenost družinskih zdravnikov, saj družinskih zdravnikov kronično primanjkuje.

Zdravniki družinske medicine imajo največ stika s pacienti, tehnološko pa so nezahtevni, je opisala družinsko medicino zdravnica Gučkova in dodala, da so zdravniki v poklicu, kjer srečajo relativno malo zdravih in srečnih ljudi, njihovo delo je stresno. Pri družinski medicini je treba vlagati v ljudi.

Opozorila je na plačno razmerje, ki se je porušilo v zadnjem času. "Protestiramo zaradi razmerja, ne govorimo o absolutni višini plače," je opisala napačne predstave v medijih Gučkova. Še posebej kritično je ruralno okolje, kjer družinskih zdravnikov kronično primanjkuje, je perečo težavo predstavila Gučkova in dodala, da je treba mlade stimulirati, da se odločijo za specializacijo družinske medicine.

Lepo je biti družinski zdravnik
Zdravnica Danica Rotar Pavlič: "Lepo je biti zdravnik, predvsem zaradi velikega zaupanja v zdravnike v Sloveniji. Družinski zdravniki smo zdravniki s prve bojne linije." Življenjska doba se daljša, kar predstavlja za nas kot družbo izzive, ni redko, da srečamo ljudi, ki imajo štiri kronična obolenja, povrhu pa še rakavo. Število težko bolnih in ostarelih se povečuje, treba bo sistemsko rešiti položaj. "Floskule, da smo samo pisci napotnic, ne držijo," je poudarila Rotarjeva.

V analizi 32 evropskih držav se Slovenija ni odrezala slabo, najboljše so bile države, ki stimulirajo zdravnike primarne ravni za izvajanje določenih preventivnih ukrepov, kot so kontrole in preiskave. Slovenija se je v analizi znašla v zgornji polovici, med najboljšimi sta bili Nizozemska in Velika Britanija, najslabše pa so se odrezale Malta, Grčija in Ciper, je naštela Rotar Pavličeva.

Nekateri zdravniki opozarjajo na nevzdržno stanje, saj so z delom preobremenjeni, dogaja se jim izgorelost. Zmanjkuje časa tudi za delo na terenu in hišne obiske, je opozorila in dodala, da se veliko kolegov raje specializira za druga področja in tako družinska medicina ostaja kadrovsko podhranjena.

"Lahko me dvakrat več plačate, a ne zmorem"
Mladi zdravnik Rok Ravnikar je izpostavil vidik, da je žal tako, da mladi pri izbiri specializacije tehtajo med vloženim trudom na eni strani in zaslužkom na drugi. Družinska medicina je specializacija, zaradi katere večina vstopi v poklic, a je to področje zanemarjeno, je dodal. Izvirni greh je v tem, da je Slovenija na repu po številu družinskih zdravnikov na število prebivalcev v Evropi, je prepričan Ravnikar. "Lahko me dvakrat več plačate, pa vseeno tega dela ne zmorem," je velikokrat slišati od tistih, ki zapustijo področje družinske medicine, je sklenil Ravnikar.

Raziskava kolega Muževiča je pokazala, da je starostna struktura takšna, da je večina zdravnic družinske medicine mlajša od 40 let, kar prinese tudi težavo porodniške odsotnosti, to pa problematiko pomanjkanja družinskih zdravnikov še poveča. Izgorelost družinskih zdravnikov v Sloveniji je po Muževičevi raziskavi slabih 80 odstotkov in je najvišja v Evropi, je poudaril Ravnikar.

Kaj je največja težava mladega zdravnika? Prevelika obremenitev in premalo prostega časa, je prepričan Ravnikar. To je ključno, da mladi zdravnik ne izbere specializacije za družinskega zdravnika. Slovenija je strašno nefleksibilna glede zaposlovanja na področju družinske medicine, je izpostavil in cinično omenil slabo prakso, da sicer znamo pri nas biti zelo inovativni, ko je treba mlade stisniti v kot.

Osip specializantov družinske medicine
Druga težava so plače, saj je družinska medicina uvrščena nižje v plačnem razredu, delovna obremenjenost pa je enaka, izgorelost zdravnikov pa je celo večja v družinski medicini kot drugod, je pojasnil Ravnikar. Iz Slovenije bežijo specialisti, ki izkoristijo boljše delovne pogoje v drugih državah.

Število specializantov, ki prekinejo specializacijo družinske medicine, se povečuje, je še opozoril Ravnikar in pojasnil, da je mogoče enkrat specializacijo zamenjati brez posledic. V sistem vstopi veliko mladih zdravnikov, a potem iz družinske medicine pobegnejo.

Poteza je na ministrstvu za zdravje, da izboljšajo pogoje na primarni ravni - tam, kjer pacient pride prvič v stik z zdravstvenim sistemom. Rešitev ni samo višja plača, bistveno je, ali bi uspeli zagotoviti vstop več zdravnikom v sistem, da bi se več mladih zdravnikov odločilo za specializacijo, je ugotavljal Ravnikar.

Mladi zdravnik Klemen Pašič je dodal: "Družinska medicina je ena najlepših specializacij, a je problem, ker se morajo potem mladi ubadati z osnovnimi težavami preobremenjenosti, treba je motivirati mlade, da ostane zanos za delo. Mlade prevečkrat v prvem letu specializacije zatrejo in jim ubijejo duha."

Družinski zdravnik ali socialni delavec?
Družinska medicina je pogovor z ljudmi v stiski, a je žal težava velikokrat nerešljiva, ker je povezana s socialno stisko. Ni večje frustracije za zdravnika, kot je ta, da bolniku ne more z ničimer pomagati.

"Zdravniki so preobremenjeni, svojo človeškost morajo odklopiti in biti kot za tekočim trakom," je opisal delo preobremenjenih zdravnikov Ravnikar. "To ni takšen poklic, kot ni poklic predavateljev, učiteljev ali pa pevcev, da bi se lahko delalo 40 ur na teden kot za tekočim trakom. Tudi socialni delavci nimajo 40 uradnih ur na teden, tudi oni ne zdržijo takšnega napora," je dejal Ravnikar.

Na dolgi rok bo izgorelost povzročila, da bodo zdravniki opuščali poklic ali pa bežali v tujino. Zaradi izgorelosti prihaja tudi do razčlovečenja poklica, je prepričan Ravnikar. Dodal je še, da bi bilo najceneje, če bi družinsko medicino okrepili, ker ta preventiva na primarni ravni prihrani velike stroške pozneje. Potrebujemo od 300 do 400 dodatnih zdravnikov družinske medicine.

Sedem minut za enega pacienta
V Sloveniji ima zdravnik povprečno 950 stikov s pacienti na mesec, to je približno 10.000 stikov na leto, je zaokrožila Gučkova. Če bi naredili napako v enem odstotku primerov, bi to pomenilo 100 usodnih napak na leto pri vsakem zdravniku, pa vemo, da ni tako, je dodala.

Od 15 do 20 pacientov na zdravnika na dan je standard, ki je prisoten v urejenih evropskih državah, kot sta Avstrija ali Irska. V Sloveniji ima zdravnik v povprečju sedem minut časa za posameznega pacienta in od 45 do 50 pacientov na dan, je povedala Gučkova in dodala, da na podatke zdravstvenih sistemov v tujini gledajo slovenski zdravniki z občudovanjem. Manjša obremenjenost je boljša tako za zdravnike kot paciente. V kratki brezosebni obravnavi težko pride do intimnejšega stika s pacientom, je poudarila pomembnost bolj osebnega stika s pacientom.

V tujini poznajo različne načine za zajezitev prepogostega obiskovanja zdravnika, Nemčija je uporabila sistem participacije in obisk v družinskih ambulantah se je prepolovil, je opisala eno izmed mogočih rešitev. "Ministrica za zdravje ozdravila nemško hipohondrijo," je bil naslov v enem izmed nemških časopisov, je predstavila nemške izkušnje Gučkova.

"Idila iz tujine ali pa filmov bo mogoča, ko bomo v Sloveniji dopolnili močno kadrovsko podhranjenost," je metaforično opisal situacijo Ravnikar in dodal, da v Sloveniji ne smejo nikogar, ki pride v zdravstveni dom, poslati domov.