Epidemija covida-19 je na Danskem trenutno pod nadzorom. Velik delež prebivalstva je cepljen proti covidu-19, a strokovnjaki opozarjajo, da nevarnost še zdaleč ni odpravljena.

"To je malo poseben dan," je povedal lastnik restavracije v Københavnu Eric Poezevara. "Teh potrdil ne bomo pogrešali, a menim, da je bila njihova uvedba zelo dobra ideja, saj je bila povod za upanje."

Na Danskem so covidno potrdilo kot obveznost uvedli marca, ko so začeli odpirati javne prostore. Obveznost predložitve tega potrdila, v digitalni ali tiskani obliki, je bila sicer že od vsega začetka mišljena kot začasen ukrep, s tem da naj bi jo po prvih načrtih odpravili 1. oktobra.

A od danes ga na Danskem ni več treba predložiti za vstop v kavarne, bare, restavracije, telovadnice in frizerske salone. Ostaja pa obvezen za vstop na večje javne prireditve v notranjih prostorih in nočne lokale. A tudi to naj bi bilo drugače 10. septembra, ko naj bi odpravili vse omejitve.

Sredi avgusta so na Danskem odpravili obvezno nošenje zaščitnih mask v javnem prometu, od začetka avgusta pa ni več potrebno covidno potrdilo za obisk muzejev in dogodkov v pokritih prostorih z udeležbo manj kot 500 ljudi.

V državi s 5,8 milijona prebivalci je polno cepljenih 72,2 odstotka prebivalstva. S covidom je umrlo 2500 ljudi. Danski minister za zdravje Magnus Heunicke je sicer opozoril, da "epidemije še ni konec" in da bo vlada, če bo to potrebno, znova uvedla omejitve. Dnevno še vedno zaznavajo okoli tisoč okužb.

Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je Danska "šampion" v cepljenju prebivalstva, ima pa tudi vzpostavljen učinkovit sistem za sledenje in odkrivanje okužb, ki omogoča prepoznavanje posameznih različic virusa in s tem hitrosti njegovega širjenja.
Znanstveniki pa opozarjajo, da bo odprava vseh omejitev vodila do velikega porasta okužb med necepljenimi in posledično povečanja nujnih hospitalizacij.

Potniki, ki vstopajo na Dansko, morajo še vedno predložiti potrdilo o cepljenju proti covidu-19 ali negativni izvid PCR-testa.

• Na Hrvaškem znova strežba v notranjih prostorih

Lastniki kavarn in barov na Hrvaškem lahko od danes gostom znova postrežejo tudi v zaprtih prostorih. V novem šolskem letu pa bodo pouk ob nekoliko spremenjenih ukrepih in priporočilih za učence in dijake v celoti organizirali v šolah. Druge epidemiološke ukrepe, ki so veljali v prejšnjih 15 dneh, so podaljšali.

Hrvaški štab civilne zaščite je po pogovorih s predstavniki gostincev z današnjim dnem ugodil lastnikom kavarn in barov, ki so zahtevali obratovanje v zaprtih delih lokalov, kot to lahko že nekaj mesecev počnejo v restavracijah. V preteklih mesecih so sicer v večini gostinskih lokalov obratovali zgolj na terasah in na odprtem.

Epidemiologi so določili, da je pred vstopom v zaprti del lokala treba razkužiti roke. Obvezna je tudi obrazna maska, razen ko gosti sedijo za mizo. Lastniki lokalov bodo morali določiti največje mogoče število gostov glede na velikost lokala, ker bo treba zagotoviti ustrezno razdaljo med njimi. Priporočajo čim obsežnejše prezračevanje prostorov.

Obratovalnega časa niso spremenili, kar pomeni, da bo večina lokalov še naprej odprta do polnoči. Izjema so nočni klubi, ki jim delovnega časa niso omejili, če imajo vsi obiskovalci evropska digitalna covidna potrdila, strežba pa poteka na terasi ali v odprtem prostoru lokala.

Rahljanje ukrepov v šolah

Na Hrvaškem načrtujejo, da se bodo otroci s 6. septembrom vrnili k pouku v šolska poslopja, potem ko je veliko izobraževalnih ustanov preteklo šolsko leto izvajalo večino pouka na daljavo. V primerjavi s prejšnjim šolskim letom so zrahljali tudi nekatere druge ukrepe. Med drugim bodo učencem višjih razredov v osnovnih šolah dovolili menjavo učilnic in kabinetov. Otrokom bodo dovolili športne dejavnosti tudi v šolskih dvoranah.

V državi nadaljujejo rahljanje epidemioloških ukrepov, čeprav se število okužb z novim koronavirusom zvišuje. Od začetka tedna je bilo za 30 odstotkov več novih okužb z novim koronavirusom kot v prvih dveh dneh prejšnjega tedna. Krepi se tudi število obolelih s covidom-19, ki potrebujejo oskrbo v bolnišnicah.

Hrvaški premier Andrej Plenković je zagotovil, da ne bodo znova uvajali ostrejših epidemioloških ukrepov, kot je bilo to lani. "Če bi kot v nekih drugih državah cepili 80 odstotkov prebivalstva, bi prvi podprl razveljavitev vseh ukrepov," je novinarjem v Zagrebu v ponedeljek dejal Plenković.

Znova je pozval državljane, naj se cepijo proti covidu-19. V celoti je na Hrvaškem trenutno cepljenih nekaj manj kot 49 odstotkov odraslih prebivalcev.

• V Italiji ukrepe zaostrujejo

Medtem v Italiji začenjajo veljati strožji ukrepi. Za potovanje z medkrajevnimi avtobusi, hitrimi vlaki ali letali na notranjih poletih je obvezno predložiti potrdilo o izpolnjevanju pogoja PCT (prebolel, cepljen, testiran). Potrdilo se lahko predloži v digitalni ali tiskani obliki, za javni promet na kratke razdalje pa za zdaj še ni potreben. Potrdila bo preverjalo osebje na železniških postajah ali vlakih.

Nasprotniki cepljenja so zaradi ukrepa napovedali proteste, zato so policisti okrepili varovanje na železniških postajah. Protestniki so namreč napovedali, da bodo popoldne ustavljali vlake.

Ministrica za notranje zadeve Luciana Lamorgese je sporočila, da bodo ohranjali ničelno strpnost do vseh, ki bodo poskušali ovirati javni promet, saj je to v Italiji kaznivo dejanje.

T. i. zeleno potrdilo je v Italiji obvezno predložiti tudi za notranji polet in za potovanje na trajektu med dvema italijanskima regijama.

Vlada je ukrepe zaostrila zaradi naraščanja števila okuženih. Od začetka avgusta je covidno potrdilo potrebno za vstop v zaprte prostore, kot so restavracije in kulturne ustanove, in na množične prireditve.

PCT-zahteva tudi za vse zaposlene v šolah

Z začetkom novega šolskega leta v septembru je izpolnjevanje pogoja PCT potrebno za vse zaposlene v šolah, sicer ne morejo na delo. Kdor se ne more cepiti proti covidu-19, dobi brezplačne teste. Šolskim delavcem brez tega potrdila grozi odpoved zaposlitve, če neutemeljeno manjkajo več kot pet dni.

Na univerzah je covidno potrdilo obvezno tako za profesorje kot študente in raziskovalce.

• Grčija: Obvezno cepljenje za zdravstvene delavce

V Grčiji je od danes obvezno cepljenje za vse zdravstvene delavce, sicer jim grozi odpuščanje. Po ocenah grškega združenja zaposlenih v javnih bolnišnicah se za službo boji trenutno okoli 10.000 zaposlenih, ki še niso cepljeni. To predstavlja okoli deset odstotkov kadra.

"Zdravstvene delavce spodbujamo k cepljenju, vendar smo proti obveznemu cepljenju, saj to predstavlja vprašanje demokracije," je povedal član izvršnega odbora omenjenega združenja Dimitris Kuruvalakis. Združenje je za četrtek pozvalo k stavki in shodom v Atenah in Solunu.

Grški minister za zdravje Atanasios Plevris je zatrdil, da bodo zakonodajo izvajali. Vlada si medtem prizadeva zapolniti nastale kadrovske vrzeli, med drugim s prepovedjo dopustov za cepljene delavce in sodelovanjem z zasebnim sektorjem, da bi zdravstvene storitve lahko potekale v polnem obsegu.

Pred več bolnišnicami so dopoldne potekali shodi, na katerih so zbrani izražali nasprotovanje obveznemu cepljenju in izpostavljali posledice odpuščanja osebja na delovanje zdravstvenih služb.

• WHO odprla center za zgodnje opozarjanje na pandemije

S ciljem boljše pripravljenosti na prihodnje pandemije je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v Berlinu postavila center za zgodnje opozarjanje na pandemije. Slovesno sta ga odprla nemška kanclerka Angela Merkel in generalni direktor WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus.

Omenjeni center bo obdeloval velike količine podatkov o zdravju živali, boleznih, gibanjih prebivalstva, posledicah podnebnih sprememb in še veliko drugega. Cilj je prepoznati vzorce v zgodnji fazi in ustvariti scenarije groženj z uporabo računalniških modelov. Tako si obetajo, da bodo v primeru nove pandemije lahko ukrepali hitreje kot pri covidu-19 in preprečili širjenje povzročitelja bolezni po vsem svetu.

Prvi direktor centra je nigerijski epidemiolog Chikwe Ihekweazu, ki je sicer rojen v Nemčiji, trenutno pa vodi center za nadzor bolezni v Nigeriji.

Generalni direktor WHO-ja je med pogovorom z nemškim ministrom za zdravje Jensom Spahnom neobičajno neposredno okrcal Kitajsko zaradi pomanjkljivega sodelovanja v preiskavi izvora koronavirusa. Omenil je tudi možnost sankcij, če bodo članice WHO-ja v prihodnje ovirale nujno sodelovanje.

WHO opazuje novo različico koronavirusa

Nekatere članice WHO-ja, predvsem Nemčija, si prizadevajo za mednarodno pogodbo, ki bi podpisnice med drugim zavezovala k transparentnosti in sodelovanju v primeru epidemije. "Potrebujemo zaveze vseh držav članic oziroma vseh, ki podpišejo takšno pogodbo, k popolni transparentnosti v primeru izbruha," je dejal Spahn. Če tega ne bo, morajo po njegovih besedah slediti posledice. "Možnost sankcij je lahko pomembna," je dejal.

Kitajska še vedno zavrača izdajo vseh podatkov o prvih 174 bolnikih s covidom-19 in trdi, da je preiskava politično motivirana. "Do politizacije pride, ker ni pričakovanega dostopa do podatkov in informacij," je dejal Tedros. "Prosimo Kitajsko: Prosim, posredujte podatke."

WHO sicer podrobno opazuje novo različico novega koronavirusa, ki se imenuje mu ali B.1.621. Prvič so jo zaznali januarja v Kolumbiji, nekaj primerov pa je tudi drugod v Južni Ameriki in Evropi.

Organizacija v rednem tedenskem biltenu navaja, da obstaja možnost, da je ta različica odpornejša na cepiva kot na primer beta, a da so potrebne nadaljnje raziskave. Trenutno so kot skrb vzbujajoče opredeljene štiri različice novega koronavirusa (alfa, beta, gama in delta), mu pa bi bila peta.