Fides ponuja rešitev, in to je umik novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, medtem ko kakršna koli pogajanja, sporazume z vlado ali nekakšno začasno kolektivno pogodbo zavrača. Minister za zdravje Dorjan Marušič pravi, da težko privoljuje v trditev, da ministrstvo ni ponudilo nobenih rešitev, in dodaja, da na ministrstvu glede omenjenega zakona "nenehno potekajo aktivnosti". A kot kaže, Fides v kompromise ne bo privolil.

Marušič si želi še štiri mesece časa
Marušič je tiskovno konferenco izkoristil tudi za apel zdravnikom, "da v naslednjih štirih mesecih poiščemo celovite rešitve, ki bodo najboljše za državljane", in dodal, da ne želi biti populist in izpostavljati plač zdravnikov v dežurnih službah.

Ne začasni kolektivni pogodbi, sporazumom in dogovorom
"Tisti, ki imamo veliko izkušenj s sklepanjem kolektivnih pogodb, vemo, da je samo priprava na začetek pogajanj o kolektivni pogodbi tako zahtevna, da bi se začelo komplicirati že pri stvareh, kot je, kdo so podpisniki kolektivne pogodbe," opozarja Konrad Kuštrin predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije in dodaja, da bi to pomenilo tolikšno izgubo časa, da se težavam 1. septembra ne bi mogli izogniti. Tudi z različnimi sporazumi ima Fides slabe izkušnje, zato, kot je razumeti Kuštrina, Fides ne bo popustil. Zadnja možnost je tako še za sredo napovedani sestanek s predsednikom vlade Borutom Pahorjem.

Kuštrin je še dejal, da se zavedajo posledic, in zagotovil, da noben zdravnik kljub temu ne bo "obrnil hrbta bolniku", ki bo prišel na zdravniško obravnavo, tako da bodo mnogi kljub umiku soglasja najverjetneje delali več. "Hipokratova prisega je za nas zavezujoča," je dejal. Bolnišnice po zadnjih informacijah posegov še niso začele odpovedovati.

Marušič: Mlajši zdravniki dežurstva odklanjajo
Minister za zdravje Dorjan Marušič je po drugi strani poudaril še drugo problematiko dežurstev. Dejal je, da se je število dežurnih mest v zadnjih letih povečalo, hkrati pa se je povišala tudi povprečna starost dežurnih zdravnikov, saj mlajši zdravniki odklanjajo dežuranje, kar je na dolgi rok nevzdržno. "Stroka pravi, da je treba dežurna mesta standardizirati, zato upam, da bomo nadaljevali dialog v tej smeri. Kakšni bodo pa naslednji koraki, bomo pa še videli," je pojasnil.

"Kot bi govoril zidovom"
Fides sicer poudarja, da vlada, čeprav je soglasje za nadurno delo podalo že 2.211 zdravnikov, ne ponuja nobenih rešitev, je opozoril Kuštrin, predsednik. Zdravniki so soglasja, kot je znano, umaknili zaradi nestrinjanja z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Sindikat je ves čas pogajanj opozarjal na morebitne posledice te odločitve, a, po Kuštrinovih besedah, niso našli sogovornika. "Kot da bi govorili zidovom," je Kuštrin ilustriral pogajanja na odboru DZ-ja za notranjo politiko.

Fides: Zakaj jemljejo tistim, ki nenehno delajo?
Fides nasprotuje odločitvi, da se 12 milijonov, ki naj bi jih zmanjkalo v 2.400 milijonov težki zdravstveni blagajni, odvzame zdravnikom, ki morajo zaradi velikega pomanjkanja kadrov zato, da sistem sploh deluje, nenehno delati, je opozoril.

Je 12 milijonov evrov drobiž?
Po prepričanju sindikata je omenjeni znesek za zdravstveno blagajno drobiž, zaradi katerega je vlada pripravljena destabilizirati zdravstveni sistem.

"Mi mislimo, da je bila ta odločitev politična, ni bila strokovna, imela bo hude posledice predvsem pa ta odločitev ni bila ekonomska," je na tiskovni konferenci še poudaril Konrad Kuštrin in poudaril, da dežurstva niso glavni problem zdravstvenega sistema v Sloveniji. Dodal je, da še nihče ni demantiral njegove trditve, da zdravstveni zavodi od zavarovalnic prejmejo več denarja za organiziranje dežurstev, kot pa ga za to porabijo, in preostanek denarja nato preusmerjajo v krpanje drugih lukenj, ki jih imajo, ker ne znajo dobro poslovati. "Če je dežurstvo glavni problem slovenskega zdravstva, potem je slovensko zdravstvo brez problemov," je prepričan Kuštrin.

Vizija zdravstvenega sistema ministra za zdravje je sicer znana že dlje časa. Marušič meni, da je zdravstveni sistem nujno potreben nadgradnje in reorganizacije ter umestitve v širši evropski prostor. Po njegovih besedah želijo na ministrstvu uveljaviti rešitve, ki bodo zagotovile avtonomijo javnih zdravstvenih zavodov in vzdržnost zdravstvenega sistema za naslednjih 5 ali 10 let. "Nočem, da pade črna luč na zdravstvo in da se v javnosti dviguje nezadovoljstvo. V Sloveniji lahko vzpostavimo boljši zdravstveni sistem, kot ga imamo," je dejal Marušič.

Svoje bo, kot kaže, povedal tudi Pahor
Ali bo september res črn, kljub temu še ni čisto jasno. Fides se je namreč sicer le na načelni ravni sestal s predsednikom države Danilom Türkom, najverjetneje v sredo pa naj bi se predstavniki Fidesa po zagotovilu ministra za zdravje Dorjana Marušiča sestali tudi s premierjem Borutom Pahorjem.