Traja najmanj dva tedna in je tako intenzivna, da pomembno moti delovanje obolelega. Ljudje, ki so depresivni, pogosto ne občutijo niti žalosti niti veselja, pojavljajo pa se tudi motnje spanja, apetita in drugi, tudi telesni simptomi, opozarjajo strokovnjaki ob evropskem dnevu depresije

Ni nujno, da se pri osebi z depresivno motnjo pojavijo vsi navedeni znaki, lahko se pojavi več ključnih znakov. Oseba z depresivno motnjo bolezen občuti kot hudo breme, breme pa nosijo tudi njeni bližnji, opozarjajo v prispevku O depresiji na Inštitutu za varovanje zdravja. Zaradi utrujenosti, znižane samozavesti, neodločenosti in upada komunikativnosti se zmanjša tudi učinkovitost na delovnem mestu.

Depresija se uspešno zdravi, če je pravočasno prepoznana. Če depresije ne zdravimo, obstaja večja verjetnost, da bo njen potek kronificiran in jo bo pozneje tudi težje zdraviti. Poleg drugih zapletov se lahko pojavijo tudi odvisnosti in samomorilno vedenje.

Antidepresivi ne povzročajo odvisnosti
Depresijo se zdravi z antidepresivi, s psihoterapijo, psihokirurgijo. Zdravljenje je učinkovito in lahko posameznika povrne na prejšnjo ali celo višjo raven delovanja kot pred boleznijo. Najpogostejši način zdravljenja je uporaba antidepresivov, ki ne povzročajo odvisnosti, a jih je treba jemati še pol leta po umiku depresije. Zdravljenje z antidepresivi je koristno kombinirati s psihoterapijo. Dokazano učinkovita je kognitivno-vedenjska psihoterapija, ki izboljšuje razpoloženje depresivnega bolnika, saj spreminja način razmišljanja. Pri hudih oblikah depresije se uporablja elektrokonvulzivno zdravljenje, pa tudi transkranialna magnetna stimulacija, pri kateri gre za draženje določenih možganskih območjih, za katera so s slikovnimi preiskavami ugotovili moteno delovanje živčnih celic.

Depresivni bolniki so na bolniškem dopustu v povprečju četrtino delovnih dni v letu. Dve tretjini bolnikov namreč poročata o hudi oviranosti sposobnosti za vsakdanje dejavnosti in delo. Poleg tega se ob vračanju v običajno življenje bolniki soočajo s stigmo. Tudi ob vračanju na delovno mesto je treba osebi pomagati in ji razložiti, da depresija ni znak osebne slabosti in da obstoj jasnega povoda ali vzroka za depresijo ne zmanjšuje potrebe po zdravljenju z zdravili, opozarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja.

Depresija lahko vodi tudi v samomor
Depresivna motnja lahko bolnika vodi tudi v samomor. Kar 90 odstotkov samomorov je povezanih s z duševnimi motnjami, med njimi pa sta v ospredju depresija in zloraba alkohola. Depresija je pogost vzrok za samomor predvsem v mlajših starostnih skupinah. Med depresivno populacijo je namreč tveganje za samomor vsaj 30-krat večje kot sicer.

Študija DEPRES, ki je bila izvedena v Evropski uniji, je pokazala, da le 30 odstotkov ljudi z depresijo poišče pomoč znotraj zdravstvene službe. Med tistimi, ki obiščejo zdravnika, jih 30 odstotkov dobi antidepresive, kar 17 odstotkov dobi benzodiazepine, drugi pa nobenega psihotropnega zdravljenja. Poleg tega antidepresive kar 41 odstotkov zdravljenih preneha jemati po dveh tednih.