Rak je namreč še zmeraj med najpogostejšimi vzroki smrti v zahodnem svetu. Tudi Slovencem ne prizanaša; vsako leto okoli 12.000 ljudi pri nas zboli za rakom, umre pa jih okoli 6.000. Pričakujemo lahko, da bosta med rojenimi leta 2007 do 75. leta starosti za rakom zbolela že vsak drugi moški in vsaka tretja ženska.
V Sloveniji je pri moških najpogostejši pljučni rak, v naslednjih letih pa naj bi ga na prvem mestu zamenjal rak prostate. Pri ženskah je najpogostejši rak dojk. Pri obeh spolih se povečuje število obolelih za rakom debelega črevesa in danke, za malignim melanomom in drugimi kožnimi vrstami raka, za rakom trebušne slinavke in ne-Hodgkinovim limfomom. Pri moških se povečuje še pogostost raka mod, pri ženskah pa pljučnega raka in raka materničnega telesa, pojasnjujejo na Onkološkem inštitutu.
Sami lahko zmanjšamo ogroženost, tako da:
- opustimo kajenje, se izogibamo tudi pasivnemu kajenju;
- omejimo uživanje akohola;
- ne pretiravamo s sončenjem, sploh pa ne brez zaščite;
- smo telesno aktivni;
- pazimo na zdravo prehrano;
- skrbimo za primerno telesno težo;
- se zaščitimo pred okužbami, ki povzročajo raka (hepatitis B in C, HPV, Helikobakter pilori)
Preventiva: ZORA teče, DORA in SVIT še ne povsem
Pa imamo v Sloveniji dovolj učinkovito politiko zgodnjega odkrivanja raka? "Nimamo tako učinkovite, kot bi lahko bila. Tako npr. državni program odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu ZORA poteka uspešno, medtem ko se DORA (državni presejalni program za raka dojk) in SVIT (državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki) šele uvajata in ne pokrivata cele države. Posledično pri pogostih rakih še vedno bolezen v povprečju odkrivamo sorazmerno pozno," je za MMC pojasnil strokovni direktor Onkološkega inštituta Janez Žgajnar.
Nekaj dejstev o raku:
Polurna zmerna do intenzivna telesna aktivnost petkrat tedensko znižuje ogroženost za raka dojk in debelega črevesa.
Od 80 do 100 g sadja ali zelenjave na dan znižuje ogroženost za raka ustne votline za približno 20 odstotkov, za raka želodca pa za približno 30 odstotkov.
V državah v razvoju je približno tretjina vseh smrti zaradi raka posledica uporabe tobačnih izdelkov (rak ustne votline, grla, požiralnika in želodca).
Kar 22 odstotkov smrti zaradi raka v nerazvitem svetu (in 6 odstotkov v razvitem svetu) je posledica kroničnih infekcij.
Nezdravo življenje razvitega sveta
Kateri pa so razlogi za naraščanje incidence raka? "Najpomembnejši razlog je staranje prebivalstva, potem pa različni dejavniki, ki so značilnost življenjskega sloga v razvitem svetu - izpostavljenost zunanjim dejavnikom, kot so, denimo, sončenje, izpostavljenost hormonskim faktorjem, premalo gibanja, neprimerna prehrana, razvade, kot sta kajenje ali pitje alkohola," je še povedal Žgajnar.
Celotno zgodbo Kristine Modic, nekdanje bolnice z rakom, lahko preberete tukaj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje