Enkratni program za skrajševanje čakalnih vrst se bo enako kot v preteklih letih izvajal tudi letos. Pri izvajalcih so prejeli podatke, koliko dodatnih izbranih storitev bi tam, kjer so najdaljše čakalne dobe, lahko opravili glede na kadrovske in prostorske omejitve. Na podlagi tega so pripravili program, je po seji vlade povedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Skupaj gre za 4.367 dodatnih posegov, od tega 584 artroskopij, 300 endoprotez, 403 operacije kolka, 460 operacij hrbtenice, 584 operacij kil, 320 operacij ožilja, 213 operacij krčnih žil, 191 operacij na stopalu, 352 otorinolaringoloških operacij, 491 operacij žolčnih kamnov itd. Od 16,6 milijona evrov, kolikor znaša vrednost letošnjega enkratnega dodatnega programa, bo 10 milijonov zagotovilo ministrstvo za zdravje, preostalo pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Vlada je potrdila program že v januarju ravno zato, da ga bodo lahko izvajalci začeli takoj izvajati.

Skupaj s posebnim vladnim programom bo letos za skrajševanje čakalnih dob na voljo 30 milijonov evrov, je še pojasnila Kolar Celarčeva. Dodala je še, da je vlada obravnavala tudi polletno poročilo o izvajanju posebnega vladnega programa skrajševanja čakalnih vrst oz. variabilnega nagrajevanja zaposlenih v zdravstvu, ki je bil del sporazuma z zdravniškim sindikatom Fides.

Lani začet projekt skrajšal čakalne vrste na 1.094 seznamih
Projekt, ki se je začel izvajati aprila lani, je po ministričinih navedbah pripomogel k skrajševanju čakalnih dob. V prvem mesecu izvajanja projekta se je čakalna doba skrajšala na 1.094 čakalnih seznamih, po šestih mesecih pa na 2.394 seznamih. V okviru projekta so izplačali variabilni del plače 23 odstotkom zdravnikov na primarni zdravstveni ravni in devetim odstotkom na bolnišnični ravni. Od 18 milijonov evrov, kolikor jih je bilo lani na razpolago za ta projekt, je bilo izplačanih 2,7 milijona evrov, je še dejala ministrica in dodala, da se bo projekt izvajal še letos. Ko ga bodo končali, pa ga bodo na ministrstvu podrobno analizirali, na podlagi tega pa naj bi oblikovali model za variabilno nagrajevanje v prihodnje.

Ministrica je pojasnila, da je pretežno usklajen tudi splošni dogovor, v okviru katerega bodo med drugim širili program fizioterapije. Na področju urologije bo ZZZS zagotovil dodatno plačilo materiala, da posegi ne bi bili podcenjeni. Za to bodo namenili skoraj pol milijona evrov, je pojasnila Kolar Celarčeva. Tudi na področju revmatologije bodo tako kot leta 2015 zagotovili dodatno plačilo materialov in omogočili plačilo vseh preiskav že ob prvem pregledu.

Potrjen nacionalni program duševnega zdravja 2018-2028
Vlada je danes tudi potrdila resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 in njej pripadajoči dveletni akcijski načrt. Slovenija bo s tem prvič dobila strateški dokument na področju duševnega zdravja, ki vključuje vse potrebne elemente za obvladovanje bolezni, je pojasnila ministrica.

Na podlagi resolucije se bo vzpostavila mreža, predvidenih je 25 regijskih centrov za duševno zdravje. Najprej bodo šli v vzpostavitev treh centrov za otroke in mladostnike, kjer so čakalne dobe okoli enega leta. Po ministričinih besedah je resolucija usklajena z vsemi skupinami.