napotnice, izdane pred 7. januarjem, jih morajo do 21. januarja predložiti izvajalcu.

Za vložitev napotnic bodo od ponedeljka začela veljati strožja pravila. Napotnice za t. i. hitro in redno obravnavo bodo veljavne zgolj 14 dni. Za nujno obravnavo pa le 24 ur.

Najdaljše dopustne čakalne dobe za posamezno vrsto zdravstvene storitve so glede na stopnjo nujnosti razdeljene v štiri kategorije. Stopnja nujno se določi, kadar gre za nujno medicinsko pomoč, nujno zobozdravstveno pomoč ali nujno zdravljenje, ki jih je treba izvesti takoj oz. 24 ur od predložitve napotnice.

Ministrstvo za zdravje se skuša tako s predolgimi čakalnimi vrstami v zdravstvu spopasti z novelo zakona o pacientovih pravicah, ki je bil sprejet konec septembra lani. Zakonska novela je bila podlaga za nov pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Omenjeni pravilnik bo stopil v veljavo v ponedeljek, izvajalci zdravstvenih storitev pa bodo morali sestaviti realne čakalne sezname, kar pomeni, da bodo morali s seznamov "počistiti" vse bolnike, ki niso sposobni posegov.

Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih vrst sicer ureja način naročanja na zdravstvene storitve, obveščanje bolnikov, vodenje čakalnih seznamov in določa najdaljšo dopustno čakalno dobo.

Gre za zakon, ki ureja razmerja med pacienti in izvajalci zdravstvenih storitev ter prinaša številne novosti za paciente, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ana Medved. Ob tem je opozorila, da morajo številni pacienti, ki imajo doma neizkoriščene napotnice ali delovne naloge, le-te predložiti izvajalcem storitev do 21. januarja, saj te listine kasneje ne bodo več veljavne. Izvajalce storitev pa je pozvala, naj izdajo nove napotnice ali naloge.

Stopnjo zelo hitro pomeni, da je zdravstveno stanje pacienta zelo resno, da se ga obravnava 14 dni od predložitve napotnice. Gre za novo kategorijo, ki se bo uporabljala predvsem pri sumu na maligno obolenje. Pri stopnji hitro oz. redno pa bo čakalna vrsta na obravnavo od tri oz. šest mesecev. V prehodnem obdobju do konca leta 2020 bodo pri nekaterih zdravstvenih storitvah, kjer so najdaljše čakalne dobe, le-te še vedno ostale daljše. Denimo za ortopedske operacije, operacije krčnih žil, za oralno in maksilofacialno kirurgijo in za prvi pregled na področju revmatologije bodo čakalne vrste še vedno leto dni.

Neurejeni seznami so daljšali čakalne vrste
Največja težava za dolge vrste v zdravstvu so neurejeni seznami, je poudarila Medvedova. Med vzroki za dolge čakalne vrste pa je bilo večkratno opravičevanje pacientov, saj številni niso želeli priti na poseg. Tega naj bi bilo konec. Zdaj imajo izvajalci zdravstvenih storitev zakonsko podlago, da vse tiste, ki ne želijo zdravstvenega posega, lahko črtajo s čakalnega seznama.

Opravičilo le deset dni pred posegom
Pacienti imajo možnost enega opravičila za stopnjo hitro ali redno, in sicer deset dni pred posegom, tako da se lahko izvajalci temu prilagodijo. Sankcija za neupravičene izostanke je trimesečna prepoved prijave na čakalni seznam, razen če bi sankcija ogrozila zdravje pacienta. Med izjeme za odpoved termina sodijo tudi nepričakovana bolezen ali poškodba pacienta in njegovih ožjih družinskih članov ter smrt ožjega družinskega člana.

Medvedova je med razlogi za daljše čakalne vrste, še posebej pri ortopedskih operacijah, omenila tudi zdravstveno sposobnost za operativni poseg. V preteklosti tega niso preverjali in številne pacienti, ki niso bili sposobni prenesti zdravstvenega tveganja pri posegih, so bili uvrščeni na čakalne vrste. Pri tem je navedla podatke iz ortopedske bolnišnice Valdoltra, kjer naj ne bi kar 80 odstotkov čakajočih izpolnjevalo pogojev za zdravstveni poseg.

30 minut čakanja v ordinaciji
S prečiščenjem seznama čakalnih vrst pa naj bi se čakalne dobe občutno skrajšale. Ali bo res tako, naj bi ugotovili že po nekaj mesecih. Med novimi pravili so tudi maksimalni čakalni časi v ordinacijah, do 30 minut, razen če ima zdravnik nujno obravnavo. Vendar mora paciente o tem obveščati sproti.

Pacient mora na podlagi novih pravil izvid prejeti v sedmih koledarskih dneh, razen v izjemah, pri malignih obolenjih pa takoj. Pristojni inšpektorji bodo za kršitve lahko izrekali tudi kazni, ki pa, kar se tiče višine, ostajajo na enaki ravni, kot so bile določene leta 2008, od 100 do 4100 evrov.

"Vsi zastopniki pacientovih pravic so mnenja, da sta pravilnik in zakon potrebovala spremembe, kar pozdravljamo. Spremenjeni pravilnik upošteva najpogostejše pritožbe pacientov glede pacientovih pravic. Spremembe odpravljajo razloge za čakalne vrste in zavezujejo paciente, da spoštujejo svoje dolžnosti. Kako bo v praksi, bo pokazal čas," je nov pravilnik ocenila zastopnica pacientovih pravic v Ljubljani Duša Hlade Zore.