Plačila ZZZS-ja za izvajanje zdravstvenih storitev po trditvah Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZ) ne pokrijejo več niti plač zdravstvenega kadra v domovih. "Stanje na področju plačil za opravljene zdravstvene storitve je kritično. Vlado in pristojno ministrstvo za zdravje že vse leto opozarjamo na prenizke cene, ki ne pokrijejo več niti stroškov dela, kaj šele materiala in drugih stroškov, a doslej brez uspeha. Da pa bi bila mera res polna, je vlada julija sklenila še dogovor o odpravi plačnih anomalij, s katerim je občutno povečala stroške dela – ne da bi zagotovila za to potrebna sredstva," je povedal Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

"Zaposleni v domovih si zagotovo zaslužijo višje plače, saj so obremenjeni in bi jih potrebovali več zaradi vse večjih potreb starostnikov, a je hkrati za to državo izredno žalostno, da bomo očitno prisiljeni denar zanje izterjati po sodni poti," je dodal.

Tožbe prihodnji mesec
SSZ je vložitve tožb napovedal za november, in sicer zaradi neupoštevanja zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki določa, da se v izračunih cen zdravstvenih storitev samodejno upoštevajo spremembe, ki jih vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja sprejmejo kot aneks h kolektivni pogodbi. Prav tako splošni dogovor, ki ga sprejme vlada in s katerim so določene cene zdravstvenih storitev, določa, da se cene samodejno popravijo v primeru sprememb kolektivnih pogodb, ki vplivajo na stroške dela.

Vlada je v splošnem dogovoru za leto 2017 cene zdravstvenih storitev linearno znižala na raven 91,74 odstotka cene pred aprilom 2009, in to kljub povečanim stroškom, predvsem dela. Konec julija se je nato s sindikati dogovorila o odpravi anomalij do 26. plačnega razreda, s čimer so se stroški dela zdravstvenega kadra v domovih povečali za od 6 do 9 odstotkov. Prav tako se že pogovarja tudi o odpravi plačnih anomalij nad 26. plačnim razredom, pojasnjujejo na SSZ-ju.

Da ZZZS prenizko vrednoti storitve zdravstvenih zavodov, so nedavno sporočili tudi iz večjih bolnišnic. Te so pridelale visoke primanjkljaje v poslovanju, zaradi česar jih bo moral reševati državni proračun.

ZZZS očitke zavrača
Za rešitev vsebinskih težav so potrebni predvsem sistemski ukrepi na ravni države, menijo na ZZZS-ju. Zavod je napovedano tožbo v odzivu označil kot pravno neutemeljeno, "saj se skladno z zakonom partnerji v zdravstvu v okviru splošnega dogovora dogovarjajo o kalkulativnih elementih cene zdravstvenih storitev, kar pomeni, da se v cenah upoštevajo dogovorjeni plačni razredi delavcev v zdravstvu, in ne konkretni plačni razredi vsakega zdravstvenega delavca posebej skladno s kolektivnimi pogodbami za javni sektor".

ZZZS tako med drugim izpostavlja, da kolektivnih pogodb ni mogoče neposredno uporabiti za oblikovanje cen zdravstvenih storitev. Opredeljujejo namreč plačni razred za posamezno delovno mesto, in ne za posamezno vrsto zdravstvene nege iz splošnega dogovora. Poleg tega mora ZZZS uresničevati z ustavo predpisano fiskalno pravilo, kar pomeni, da se ne sme zadolževati, če nima ustvarjenih presežkov iz preteklih let, so pojasnili.

Denar bo prednostno namenjen skrajšanju čakalnih vrst
Po njihovih navedbah jim omejena finančna sredstva letos ne omogočajo, da bi zagotovili dvig cen zdravstvene nege zaradi dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja. Učinek napredovanj in povišanja plačne lestvice je ocenjen na približno 80 milijonov evrov za vse izvajalce zdravstvenih storitev na letni ravni. Sredstva ZZZS-ja pa so prednostno namenjena nujnim širitvam zdravstvenih programov zlasti s ciljem skrajševanja nedopustno dolgih čakalnih dob, za kar bo ZZZS v letu 2017 - prav zaradi omejenih sredstev - prejel transfer iz državnega proračuna v vrednosti približno 23 milijonov evrov.

ZZZS bo letos vsem socialnim zavodom namenil 34,6 milijona evrov oz. 38 odstotkov več finančnih sredstev za zdravstveno nego varovancev, kot jih je namenil leta 2007, pred nastopom gospodarske krize in varčevalnih ukrepov v zdravstvu. Večina teh sredstev je bila skladno s sklepi vlade namenjena povečevanju števila postelj (varovancev) v socialnih zavodih, predvsem v novih zasebnih domovih za starejše s koncesijo, delno pa tudi za povišanje plač v javnem sektorju, so navedli na zavodu.

Pravijo, da gre domovom vse več denarja
Poudarili so, da se sredstva za zdravstveno nego varovancev v domovih za starejše občane z leti povečujejo. Tako so v letu 2010 za 5.655.015 dni zdravstvene nege domovom plačali 84.674.531 evrov, v letu 2016 pa za 6.268.701 dni zdravstvene nege že 92.739.796 evrov, kar je za 8,1 milijona evrov oz. 9,5 odstotka več kot leta 2010.

Glede financiranja zdravstvene nege v domovih za starejše na ZZZS-ju še poudarjajo, da to plačujejo po t. i. dejanski realizaciji, torej količinsko neomejeno glede na dejanske potrebe, zahtevnost in število varovancev v domovih za starejše.

Ministrstvo pojasnjuje glede sredstev za financiranje
Tudi ministrstvo za zdravje meni, da bi bile napovedane tožbe domov za starejše in posebnih zavodov neupravičene.

Pojasnili so, da sredstva za financiranje zdravstvene nege v domovih za starejše ZZZS zagotavlja skladno z določili splošnega dogovora, ki ga vsako leto sprejmejo partnerji v zdravstvu oziroma opredeli vlada. Ta je za pogodbeno leto 2016 odločila, da se cene zdravstvenih storitev povečajo za 3,6 odstotka. Trditve, da so se cene zdravstvene nege v domovih za starejše znižale, ne držijo, saj je bilo povišanje cen odobreno le za zgoraj navedeno obdobje, so zatrdili.

V postopku pogajanja za splošni dogovor 2017 je Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije podala predlog standardizacije, ki zahteva dodatna sredstva 2,58 milijona evrov. V predlogu, ki ni bil dodelan, niso bile razvidne niti kalkulacije za posamezne nege niti ni bilo razvidno potrebno število posameznega kadra. Prav tako v predlogu niso bili omenjeni materialni stroški in amortizacija. V postopku arbitraže ni bilo soglasja glede tega vprašanja, so opomnili na ministrstvu.

Ministrstvo za zdravje je na podlagi sklepa vlade ustanovilo medresorsko delovno skupino za pripravo obračunskega modela v socialnovarstvenih zavodih v letu 2018. V delovno skupino so imenovani predstavniki resornih ministrstev, ZZZS-ja in predstavniki izvajalcev oziroma njihovih reprezentativnih organizacij. Namen delovne skupine je pripraviti nabor storitev in njihovo vrednotenje, kar bo omogočalo primerljivo vrednotenje storitev in definiralo za izvedbo storitve potreben kader, so še navedli na ministrstvu.