Tako sta v odgovoru na pismo sindikata družinskih zdravnikov Praktikum poudarila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in minister za javno upravo Boris Koprivnikar.

Zdravniki družinske medicine so namreč na pristojne v vladi naslovil pismo z več zahtevami, med drugim tudi po izenačitvi osnovnega plačnega razreda z drugimi specialisti, saj jih trenutno veljavna kolektivna pogodba uvršča nižje od zdravnikov drugih specialnosti.

S predlogom, da bi za zdravnike družinske medicine sklenili posebno kolektivno pogodbo, jij ni uspelo. Vlada namreč vztraja, da se to vprašanje uredi v obstoječi kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike. A kot so zapisali v sindikatu Praktikum, je konsenz med trenutnimi strankami kolektivne pogodbe nedosegljiv.

Vsaka poklicna skupina ne more imeti svoje kolektivne pogodbe
Ob očitkih, da vlada tako odločitev prelaga na sindikate, je Koprivnikar v današnji izjavi za medije pojasnil, da so po obstoječi zakonodaji kolektivne pogodbe določene, mogoče pa jih je spreminjati in dopolnjevati. Obstaja kolektivna pogodba, ki pokriva področje zdravnikov in zobozdravnikov, in težko sprejemajo to, da bi imela vsaka poklicna skupina svojo kolektivno pogodbo.

Sicer bi sistem kolektivnih pogodb postal popolnoma nepregleden. Obstajajo pa tudi zakonske omejitve, ki ne dovolijo, da se kolektivne pogodbe "kar na novo ustvarjajo". Kot je dodal, je težko pričakovati od vlade, da bo ureditev spremenila vsakič, ko se sindikati med seboj ne morejo dogovoriti za nekaj, kar je vlada že sprejela.

Tako Koprivnikar kot Kolar Celarčeva sta že poudarila, da je vlada razliko v uvrstitvi družinskih zdravnikov prepoznala kot eno od plačnih anomalij. V predlogu izhodišč za pogajanja s sindikati zdravnikov in zobozdravnikov je tako predvidela enovit izhodiščni plačni razred, ne glede na dolžino specializacije, je pojasnila ministrica.

Družinski zdravniki opozarjajo na preobremenjenost
V sindikatu Praktikum so sicer vladi v pismu postavili še nekaj zahtev za ureditev razmer v družinski medicini, za katere pričakujejo, da jih bo v celoti izpolnila do 1. oktobra. Sicer bodo, kot napovedujejo, jeseni začeli pritiskati.

Med njihovimi zahtevami je tudi sprejetje normativa 1.200 bolnikov v ambulanti družinske medicine in 200 bolnikov v socialno-varstvenih zavodih ter da bi zdravniki družinske medicine v popoldanskem času delali največ enkrat tedensko. Prav tako zahtevajo, da poln delovni čas za redno delo traja 36 ur na teden, pri čemer opozarjajo, da zdravniško delo zajema mnogo več od zgolj neposredne obravnave bolnikov.

Ker delodajalci pogosto zdravnikom ne omogočijo nujne enourne priprave na delo, so prisiljeni po končanem delovnem času nadaljevati neplačane priprave v svojem prostem času. Zmanjšati pa je treba tudi količino administrativnega dela, opozarjajo v sindikatu.

Spodbuda za zdravnike na podeželju
Ministrica je danes pojasnila, da so že v izhodiščih za pogajanja predvideli tudi posebne dodatke dela, predvsem za zaposlitev družinskih zdravnikov na podeželju, kjer se neradi zaposlujejo. Poudarila je, da se zaveda, da družinski zdravniki potrebujejo več časa za bolnike.

Po njenih navedbah so že v strateškem načrtu do leta 2025 določili, da želijo doseči 1.500 opredeljenih oseb na posameznega družinskega zdravnika. Letos so tudi že zagotovili finančna sredstva in 26 novih družinskih zdravnikov, ki se bodo vklopili v ta sistem.