Delo je eno najpomembnejših področij posameznikovega življenja, in to ne zgolj zato, ker na delovnem mestu preživimo vse več svojega časa, ampak tudi zato, ker daje človeku občutek vrednosti, določa njegov status v družbi, s pomočjo dela pa si lahko gradimo tudi pozitivno samopodobo. A številni se zavedamo, da ima lahko delo na posameznika tudi negativen vpliv. Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), se to zgodi predvsem v primerih, če delavec nima nadzora nad delovno obremenitvijo, ni vključen v sprejemanje odločitev, dela v slabih pogojih, ima negotovo zaposlitev, slabe odnose z drugimi zaposlenimi in pomanjkanje podpore sodelavcev ter nadrejenih.

Čeprav se morda na prvi pogled ne zdi, so duševne težave na delovnem mestu precej pogost pojav. Po podatkih NIJZ-ja se na delovnem mestu z duševnimi težavami spopada vsak peti zaposleni. "Podatki iz zadnje raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog (2016) kažejo, da se približno pet odstotkov odraslih med 25. in 64. letom starosti vsak dan počuti pod stresom, dobra petina (21 odstotkov) pa jih stres čuti pogosto. Kot najpogostejši razlog za stres vprašani navajajo obremenitve na delovnem mestu, probleme v družini, slabe materialne pogoje, slabe odnose med sodelavci, hrupno okolje in osamljenost," vzroke za stres niza Helena Jeriček Klanšček z NIJZ-ja.

Na inštitutu so sicer ugotovili, da se delež tistih, ki doživljajo vsakodnevni stres, v zadnjih letih ni bistveno spremenil, se je pa leta 2016 v primerjavi z letom 2012 precej povečal delež tistih, ki stres doživljajo zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci.

Kako pomagati sodelavcu?
Kljub vse večji ozaveščenosti pa duševne težave zaposlenih pogosto še naprej ostajajo skrite, saj njihovo prepoznavanje ni vedno lahko. "Delodajalci niso opremljeni za prepoznavanje težav in stisk svojih zaposlenih, pogosto pa zaposleni tovrstne težave tako dobro skrivajo, da jih je težko prepoznati. O takšnih stiskah je namreč izredno težko govoriti, saj duševne težave še vedno spremlja stigma," je za MMC povedal Bogdan Dobnik, predsednik nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara.

A čeprav je težave v duševnem zdravju težko prepoznati, to ni nemogoče. Obstaja kar nekaj znakov, ki nam lahko razkrijejo, da s sodelavcem morda ni vse v redu. "Če opazimo, da je sodelavec pri delu postal utrujen, da nalog ne dokonča, da je pozabljiv, da dela napake, da je neodločen, razdražljiv, da nima dovolj interesa za delo in druženje s sodelavci oziroma ga je izgubil ipd., potem lahko pristopimo k njemu in izrazimo skrb za njegovo počutje," je povedala Maja Bajt z NIJZ-ja.

In ravno dobri odnosi s sodelavci lahko pomagajo marsikomu. "Podporno okolje je izredno pomembno, če so sodelavci človeku v stiski pripravljeni priskočiti na pomoč, mu lahko olajšajo oziroma pomagajo prebroditi marsikatero krizo, morda pa ga tudi spodbudijo, da poišče strokovno pomoč," je o vlogi sodelavcev spregovoril Dobnik. Ob tem je spomnil, da iskanje pomoči ni znak slabosti: "Ljudje nismo stroji in nihče izmed nas ni tako močan, da ne bi nikoli potreboval pomoči, tudi strokovne." A ravno dostopnost strokovne pomoči pri nas še vedno ostaja ena večjih težav. Na to problematiko so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja znova opozorili v uradu varuha človekovih pravic, kjer so poudarili, da psihiatrična oziroma psihoterapevtska pomoč povsod v Sloveniji nista enako dostopni, psihoterapija pa povrhu ni niti normativno urejena.

Delovna izčrpanost še ni izgorelost
Dolgotrajen stres, delovna obremenitev, slabi delovni pogoji, negotova zaposlitev so le nekateri izmed vzrokov, ki lahko vodijo ne le v težave v duševnem zdravju, ampak tudi v izgorelost. Ta se, kot navaja NIJZ, pojavi, ko se posameznik ne more več soočati z vsakodnevnimi fizičnimi in psihološkimi obremenitvami.

A izgorelosti ne smemo mešati z delovno izčrpanostjo, ta je normalna posledica čezmernega dela, odpravimo pa jo lahko s počitkom. Pri izgorelosti pa zgolj počitek težav ne bo rešil. "Izgorelost je treba obravnavati resno, saj ima številne telesne posledice, pogosto je treba poiskati strokovno pomoč, spremeniti pa moramo tudi življenjski slog. Pri izgorelosti zgolj dopust ne pomaga," je dodal Dobnik. Dodatne psihološke obremenitve za zaposlene pogosto predstavlja tudi usklajevanje službenih in zasebnih obveznosti, ravnovesje je namreč zaradi vse bolj zabrisanih mej med zasebnim in službenim življenjem vse težje vzpostavljati, še opozarjajo v Ozari.

Delodajalci se težav zavedajo
Težav se med drugim tudi zaradi povečanih bolniških odsotnosti zaposlenih z duševnimi težavami, ki predstavljajo velik finančni strošek, vse bolj zavedajo tudi delodajalci. Njihova odgovornost pa je po mnenju Jeriček Klanščkove "zagotavljanje takšnih pogojev dela, ki bodo pomagali zaposlenim krepiti njihovo duševno zdravje in jim omogočiti izobraževanja o tem, kako varovati in ohranjati duševno zdravje ter preprečevati duševne težave in bolezni".

Vlogo delodajalcev so poudarili tudi v Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji pri Zbornici – Zvezi, predsednik Darko Loncnar je poudaril, da si morajo delodajalci "prizadevati ne le za dobro delovno storilnost zaposlenih, temveč v prvi vrsti tudi za pozitivno mikroklimo v podjetjih in organizacijah, saj s tem ugodneje vplivajo na duševno zdravje svojih zaposlenih". "Manj je anksioznosti, manj stresnih situacij in posledično manj absentizma."

Da je skrb za duševno zdravje na delovnem mestu odgovornost prav vseh - delodajalcev, posameznikov in družbe - je poudarila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Pojasnila je, da ministrstvo lahko pomoč tako posameznikom in družbi najprej ponudi "v obliki sprejemanja delovne zakonodaje, s katero želimo v največji meri preprečiti izkoriščanje zaposlenih, mobing, izgorelost, preobremenjenosti".