Raziskave kažejo, da večina Belgijcev ne nasprotuje evtanaziji, čeprav se občasno o tem vprašanju še razvnamejo razprave kot pred tedni, ko so se na sodišču prvič znašli trije zdravniki, ki so leta 2010 izvedli evtanazijo pri bolnici s hudimi psihičnimi težavami. Sodišče jih je pred 11 dnevi oprostilo vsakršne krivde.

Danes 70-letni Jean-Louis Vandersleyen je pred letom in pol svojega 95-letnega očeta, ki je imel hude zdravstvene težave, spremljal v zadnjih minutah življenja. Pet minut pred prvo injekcijo, ki ga je uspavala, je očeta še zadnjič obiskal psiholog in ga vprašal, ali je res prepričan, da želi umreti s pomočjo evtanazije. Jean-Louisov oče je še zadnjič potrdil svojo voljo. "Seveda je bilo težko, ko si tam, ko vidiš injekcijo, ko vidiš, kako zaspi, in veš, da je vsega konec," se spominja Vandersleyen, a dodaja, da je vse potekalo umirjeno, dostojanstveno in brez solza, saj so skupaj z očetom, že dan prej pripravili slovo, na katerem so pili tudi šampanjec.

Le bolnik sam lahko zaprosi za evtanazijo

Belgija je leta 2002 sprejela strog zakon, ki natančno določa pogoje za evtanazijo. "Prva zdravnikova dolžnost je, da bolnika seznani z možnostmi zdravljenja in paliativne oskrbe," poudarja predsednica združenja za dostojanstveno smrt Jacqueline Herremans, šele na koncu, če sta bolnik in zdravnik prepričana, da ni druge možnosti, je mogoče zaprositi za evtanazijo. Belgijski zakon določa, da so do nje upravičeni bolniki, ki trpijo neizmerno hude in stalne fizične ali psihične bolečine, ki jih povzroča neozdravljiva bolezen ali nesreča. Edino bolnik sam pa lahko zaprosi za evtanazijo, in sicer mora biti opravilno sposoben in pri polni zavesti. Če ni pričakovati skorajšnje bolnikove smrti, se mora v primeru prošnje zdravnik posvetovati še z enim od kolegov, med prošnjo in morebitno evtanazijo pa mora miniti vsaj en mesec. Zadnji uradni podatki za leto 2018 kažejo, da je bilo registriranih primerov evtanazije 2357, s čimer se potrjuje trend naraščanja tovrstnih smrti v zadnjih letih. Omenjena številka po besedah dr. Luca Deliensa, ki vodi raziskovalno skupino o paliativni oskrbi na Svobodni univerzi Bruselj, predstavlja 2,4 odstotka vseh umrlih v Belgiji leta 2018. "V prvih desetih letih po sprejetju zakona so bili večinoma vključeni le rakavi bolniki, za druge pa je bil dostop otežen," pravi Deliens. Opazna rast števila primerov evtanazije v zadnjih letih je po njegovih besedah odraz tega, da so zdaj vključene vse starostne skupine, ne glede na vrsto bolezni.

Nihče ne želi igrati vloge Boga

Evtanazija ima v javnosti večinsko podporo, ker pa ji javno nasprotujejo nekatere verske skupnosti, predsednica združenja za dostojanstveno smrt Jacqueline Herremans zagotavlja, da nihče ne želi igrati vloge Boga, ampak se le zavzemajo za spoštovanje avtonomije posameznika: "Zagotovo vemo, da so rakavi bolniki tisti, ki največkrat zaprosijo za evtanazijo, tem pa sledijo predvsem stari ljudje, ki imajo vrsto velikih in neozdravljivih težav, ki močno vplivajo na življenje, vedno več je tudi ljudi z novimi degenerativnimi boleznimi, kot sta Parkinsonova bolezen in ALS."

Statistika kaže, da je skoraj tri četrtine primerov evtanazije v flamskem delu države in le četrtina v valonskem. Prvi jasen razlog je po besedah dr. Deliensa, da je v valonskem delu dejansko manj primerov, drugi razlog pa je, da valonski zdravniki opazno manj poročajo o primerih evtanazije nacionalni komisiji za evtanazijo, kot flamski. Po zakonu je sicer vsak zdravnik v nekaj dneh po izvedeni evtanaziji dolžan o tem poročati komisiji, ga pa k temu ne more nihče prisiliti. Komisija do zdaj ni odkrila še nobenega primera nezakonite evtanazije, niti v primeru trojice zdravnikov, ki jih je konec januarja vsakršne krivde oprostilo tudi sodišče. Čeprav število primerov evtanazije narašča, pa je tudi za zdravnike in medicinsko osebje, ki ne zavračajo evtanazije, to vse prej kot nekaj običajnega. "Posamezni zdravnik se morda enkrat letno sreča s takim primerom in mora biti na to psihično pripravljen že prej in tudi pozneje," poudarja dr. Deliens. Že več zdravnikov je namreč po tako intenzivni izkušnji povedalo, da evtanazije ni moglo več ponoviti, ker je bilo breme pretežko.