Sreda je bila poseben dan po tem, da prvič po določenem času ni bila rekordna po številu novoodkritih okužb. Kaj to pomeni, je v Odmevih TV Slovenija pojasnjeval predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel, ki je ljudem namenil tudi poseben poziv. Z njim se je pogovarjala voditeljica Rosvita Pesek.

V torek smo imeli nekaj več kot 2600 okuženih. Danes vendarle poročamo o nekaj manj kot 2500. Je luč na koncu predora?
Težko je odgovoriti na to vprašanje. S strokovnega vidika: lahko se zgodi, da številke padejo, tudi ko je epidemija v polnem zamahu. Padejo, ker so kapacitete testiranja prekoračene, kar se je pri nas zgodilo; spremenimo protokol testiranja, kar se je pri nas zgodilo. Ljudje se včasih tudi malo ustrašijo, in če imajo blage simptome, se ne gredo takoj testirat. Tako da je malce prehitro govoriti o luči na koncu predora. Optimistični smo, ampak ...

Novica dneva je bila v zadnjem letu vedno ta številka. Zdaj je najpomembnejša novica dneva: ostanite doma. Ostanite doma, če se le da. Prosimo vas, ostanite doma. Dajte delati od doma. Naročajte hrano prek dostave na dom, kar se da, da malček pomagamo gostinstvu, ker je trenutno v hudi stiski, tako kot veliko drugih. Dajmo biti v tistem mehurčku najbolj ljubljenih bližnjih, brez katerih je življenje tako ali tako brez smisla. To je novica. Ne vem, kaj bo v izseku: ali številka, ki je 1100 doslej prijavljenih primerov na NIJZ-ju, ko sem se z vami povezal, ali ostanite doma. Sam upam, da zadnje.

Malenkost optimizma je vnesel tudi Institut "Jožef Stefan" s projekcijo, ki jo je objavil popoldne. Če bodo ukrepi učinkovali, bi po 4. novembru število v bolnišnicah lahko upadlo, na intenzivni negi pa po 10. novembru. Če bodo ljudje, kot ste rekli, ostali doma.
Točno tako. Pomembno je, da se zdaj osredotočamo – in kolegi z IJS-ja to zelo dobro naredijo – na število hospitaliziranih. Zaradi sprememb v protoku testiranja je številke trenutno nekoliko težko interpretirati in ni ravno primerno za modeliranje. Število hospitaliziranih je trenutno tista prava številka in z optimizmom gremo naprej.

Prosim vas za komentar dveh podatkov. Velik porast števila okuženih med 35 in 45 leti starosti ter med otroki oziroma mladostniki. Največjih jih je okuženih med 15 in 18 leti.
To je pač odraz širjenja virusa v aktivni populaciji, ki ima več stikov, je pričakovano. Vidim pa v teh podatkih epidemiološko dobro novico. Da dobro varujemo najbolj ogroženo skupino starejših, kar je nekako razvidno tudi pri številu smrti. Pa tudi pri vrtcih smo uspešni, kar je tudi dober znak, kako bomo lahko vodili zadeve naprej, ko bodo številke manjše in bodo spet hodili proti tisti svetli luči na koncu predora.

Po 14-dnevni incidenci okuženih na 100.000 prebivalcev je Slovenija v Evropski uniji dokaj visoko na 7. mestu s 1230. Po številu umrlih s covidom-19 na milijon prebivalcev pa je Slovenija na 16. mestu s 138. Prosim za komentar.
Prva krivulja 14-dnevne kumulativne incidence mi kot epidemiologu govori samo to, da nobena država v Evropi ni uspešna. Pravzaprav ni ene prave zgodbe o uspehu. Vsi smo plesali s tem virusom, kar se je dalo, razmeroma malo časa, in zdaj v zimskem času se težje spopadamo s tem porastom, od Švedske do vseh drugih. Glede smrti pa je nekaj pozitivnega, v prvem valu smo se dobro obranili, trenutno se tudi dobro branimo, torej varujemo najbolj ogroženo populacijo. Lahko tudi ponosno povem, da smo danes na NIJZ-ju vključili Slovenijo v portal EUROMOMO. To je portal, kjer skupaj s kolegi iz Danske in drugih držav nekako ocenjujemo presežek umrljivosti. Tedensko, z modeliranjem in podatki ocenjujemo presežek umrljivosti po državah. In po zadnjih podatkih s 43. tedna vidimo, da trenutno v Sloveniji nimamo značilnega presežka po umrljivosti, torej splošni. In to je še en takšen dober kazalnik, ki nam bo pomagal ocenjevati vpliv covidnega dogajanja na splošno.

Sorodna novica Von der Leyen: Spomladi prehitro rahljanje ukrepov. Božič bo letos drugačen.

Bruselj priporoča množično uporabo koronskih aplikacij. Prav danes naj bi bile nekatere novosti, in sicer aktivacijska koda za osebe s potrjeno okužbo. Lahko praktično poveste, za kakšno novost gre?

Sorodna novica Konkretna navodila NIJZ-ja: kdo naj ostane v izolaciji in koliko časa?

Praktično želimo ohraniti dobro delovanje aplikacije. Odvisna je od tega, da lahko oseba, ki izve, da je okužena, čim obvesti svoje stike, če to želi. Doslej je to slonelo samo na epidemiologih. Epidemiološki službi, klicnih centrih, študentih medicine, ki so ob anketiranju omogočili osebi, da aktivira in s tem obvesti stike. Zdaj pa je čakalna vrsta taka, da nam ne uspe preklicati vseh obolelih, zato smo razvili neko dodatno pot, s katero lahko osebe pač aktivirajo aplikacijo in obvestijo svoje stike. Še vedno: če si to želijo. Vstopili bodo na portal na strani NIJZ-ja, vtipkali bodo nekaj osebnih podatkov in zahtevali aktivacijo te aplikacije. Po SMS-u bodo dobili aktivacijsko kodo, jo vtipkali v svoj telefon in s tem obvestili visoko tvegane, pa tudi druge stike, ki so bili z njo v stiku v času, ko je bila oseba kužna.

Glede na to, koliko okužb imamo, ali se vam zdi še vedno dobro, da je odločitev, ali boš stike obvestil o kužnosti, še vedno prostovoljna, ne pa stvar nuje, ukaza države?
Ne samo, da mislim, da je dobro, da je prostovoljno. Mislim, da vsi ukrepi, to je tista smer, da bodo vzdržni. Ne govorim samo o aplikaciji, karanteni, o maskah. Takšen je pristop, da bodo vzdržni. Aplikacija deluje, če imamo telefon s seboj, preden zbolimo. Nihče nas ne more v to prisiliti. Ker telefon lahko pustim doma, če si tega ne želim. Torej ni dovolj, da ljudem razložimo, kako ta aplikacija deluje, ampak je pomembno, da zgradimo zaupanje tudi v vse druge ukrepe kot celoto. Zaupanje v sistem je tisto, ki nam bo pomagalo, da bodo vsi ti ukrepi kot celota učinkoviti.

Video: Posnetek celotnega pogovora