Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides vstopa v četrti teden splošne stavke, v številnih zdravstvenih ustanovah so se tako stavkajoči zdravniki spet zbrali na stavkovnih zborih. Potek stavke se v zadnjem času ni bistveno spremenil, drugače pa bo marca, ko bodo začeli veljati številni preklici soglasij zdravnikov za nadurno delo.
Predsednik vlade Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sta danes (ponedeljek) o zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva ob preklicu soglasij za nadurno delo govorila s predstavniki nekaterih javnih zdravstvenih zavodov, so pojasnili v premierjevem kabinetu.
Kako potekata stavka in delo v zdravstvenih ustanovah
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, splošnih bolnišnicah (SB) Slovenj Gradec, Ptuj, Novo mesto in v Zdravstvenem domu (ZD) Nova Gorica so se stavkovni zbori začeli ob 8. uri, v SB Celje pa ob 10. uri.
"Predavalnica celjske bolnišnice je bila danes polna sodelujočih na stavkovnem zboru. Podpora je velika ves čas od začetka stavke, dobivam še dodatne umike soglasij," je povedala Mateja Grat, sindikalna zaupnica Fidesa v Splošni bolnišnici Celje. Po njenih besedah so doslej v povprečju preklicali 26 odstotkov operacij in pet odstotkov pregledov. Na vprašanje, koliko je bilo doslej preklicev soglasij zdravnikov za nadurno delo in kdaj bodo začeli veljati, je pojasnila, da je do konca januarja vložila 177 preklicev, zdaj pa posamezni zdravniki preklice vlagajo sami. Preklici bodo v celjski bolnišnici začeli veljati 1. marca, je povedala. Zanjo je neumestno, da bi se kdor koli od zdravnikov premislil in umaknil preklic soglasja za nadurno delo.
Glede napovedi nekaterih vodstev bolnišnic, da bodo zdravnikom, ki so umaknili soglasja za nadurno delo, umaknili soglasja za delo pri drugih izvajalcih, je Gratova dejala, da se s tem strinjajo. Navedla je, da se celjska bolnišnica za ta korak ni odločila. Če pa drugi izvajalci ne bodo prišli na delo v celjsko bolnišnico, bi se delo pri njih v treh dneh ustavilo, je opozorila.
V SB-ju Novo mesto po besedah predsednika Fidesa za Dolenjsko in Belo krajino Bojana Kostića stavka poteka dobro. "Stavke se zdravniki udeležujejo množično, pridružili so se ji praktično vsi, razen enega oddelka," je povedal. Soglasja za nadurno delo je po zadnjih podatkih vodstva novomeške bolnišnice preklicalo 99 od 228 zdravnikov, kar je 45 odstotkov vseh zdravnikov. Po Kostićevih besedah je omenjeni delež dejansko večji in med specialisti dosega okoli 60 odstotkov. Podatek o 45 odstotkih namreč vključuje tudi tiste, ki nadurnega dela dejansko ne izvajajo, saj ne opravljajo dežurstev in se ne vključujejo v neprekinjeno zdravstveno varstvo, je povedal. Preklic soglasij bo aktiviran s 1. marcem, kar bo po besedah Kostića pomenilo, da bo odpadlo od 30 do 40 odstotkov vseh storitev. "Najbolj bi se to poznalo na najbolj kritičnih deloviščih, kot sta anestezija in intenzivna terapija," je povedal.
Napoved direktorice SB-ja Novo mesto Milene Kramar Zupan, da bo zdravnikom, ki so preklicali soglasja za nadurno delo, bolnišnica preklicala soglasja za delo drugje, pa komentira z besedami, da bi bilo to nezakonito: "Če nekdo opravi vse, kar mora po pogodbi opraviti v javnem zavodu, potem ni pravne podlage, da bi se takšnemu zdravniku vzelo soglasje za delo pri drugem delodajalcu. Pri tem je treba vedeti, da je ta drugi delodajalec pogosto drugi javni zavod."
Odločitev Fidesa in vlade, da od petka pogajanj javno ne komentirajo, pa Kostić, ki je tudi član stavkovnega odbora, pripisuje dogovoru in želji obeh strani, da vložita maksimalne napore v to, da najdejo skupno rešitev.
V SB-ju Ptuj se stavka najbolj odraža na kirurškem oddelku, na katerem odpade več kot polovica programa. "Če smo prej delali na eno mizo pet operacij, zdaj delamo dve," je povedal vodja tamkajšnjega sindikata Fides Borut Kostanjevec. Prvi dan vlaganja preklicev soglasij zdravnikov za nadurno delo je v ptujski bolnišnici to storila nekaj več kot polovica zdravnikov, ki dežurajo. Ti preklici bodo začeli veljati 1. marca, so pa nekateri vlagali preklice še pozneje.
Posledičnim preklicem soglasij zdravnikov za delo drugje na Ptuju še niso bili priča. Za ptujsko bolnišnico pa so skrb vzbujajoči morebitni takšni preklici v UKC-ju Maribor, saj imajo od tam precej pomoči. Če ti zdravniki ne bodo smeli več delati na Ptuju, se bo delo na internem oddelku ustavilo. "Na Ptuju še vedno upamo, da bodo pogajalci čim prej uspešni in se bo stavka končala. Trenutno pa delamo tako, kot da se bo stavka še vlekla," je povedal Kostanjevec.
V UKC-ju Maribor je soglasja za nadurno delo doslej preklicalo 242 oziroma 34 odstotkov zdravnikov, v mariborskem zdravstvenem domu pa približno 20 odstotkov. Kot poudarja direktor ZD-ja Jernej Završnik, je med njimi kar 60 odstotkov družinskih zdravnikov, je poročal Radio Slovenija. Rešitev morajo najti do 2. marca, sicer bo na področju družinske medicine zazevala praznina. Obravnava v specialističnih ambulantah v tem trenutku ni ogrožena. Če bo UKC Maribor zdravnikom, ki delajo tudi v zdravstvenem domu, umaknil soglasje za delo pri drugem delodajalcu, bo škoda precejšnja. UKC Maribor je za Radio Slovenija napovedal prav to. Umik bo začel veljati istočasno kot umik soglasja za nadurno delo. Še pred tem pa čaka težka naloga vodje klinik in predstojnike oddelkov, ki so zadolženi za reorganizacijo dela, ki bo v najmanjši mogoči meri vplivala na obravnavo bolnikov.
V šempetrski bolnišnici sta zaradi stavke doslej odpadla manj kot dva odstotka vseh ambulantnih obravnav, nenujnih operativnih posegov pa nekaj manj kot 30 odstotkov, je povedal direktor Dimitrij Klančič. Z marcem bo začelo veljati 49 preklicev soglasij za nadurno delo. "V tem tednu mi bodo predstojniki dali neko projekcijo, kaj bodo te odpovedi pomenile za bolnišnico. Vendar manjši kot je oddelek, več težav bo. Trenutno največje tveganje predstavlja pediatrični oddelek," je povedal Klančič.
V ZD-ju Nova Gorica je soglasja za nadurno delo doslej umaknilo 86 odstotkov vseh zdravnikov, ki delajo v dežurni ambulanti. Sindikalna zaupnica Fidesa v tej zdravstveni ustanovi Nika Ahačič Srednik je napovedala, da bodo prihodnji mesec, ko začnejo veljati preklici, že težko organizirali določene zdravstvene procese. "O številki bi težko govorila, saj nas je malo, ki dežuramo, zato je delež toliko bolj skrb vzbujajoč. Vedeti morate, da nas je v zdravstvenem domu približno ena tretjina starejših od 55 let, ki nam sploh ne bi bilo treba dežurati. Pa še to, v prihodnjih štirih oziroma petih letih nas bo kar od 25 do 30 odstotkov vseh zdravnikov odšlo v pokoj," je povedala Ahačič Srednikova.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje