Zdravniki, ki so podali odpoved soglasja za nadurno delo, bodo – ko bo odpoved začela veljati – lahko delali največ 48 ur na teden in največ 16 ur neprekinjeno.  Foto: BoBo
Zdravniki, ki so podali odpoved soglasja za nadurno delo, bodo – ko bo odpoved začela veljati – lahko delali največ 48 ur na teden in največ 16 ur neprekinjeno. Foto: BoBo

Po tem, ko je v torek glavni stavkovni odbor sindikata Fides soglasno sprejel sklep, da se bo stavka zaostrovala s preklici soglasij za nadurno delo, so številna vodstva javnih zdravstvenih zavodov izrazila zaskrbljenost nad tem, kako bo potekalo delo. Iz večine ustanov so sicer sporočili, da bodo takšni umiki začeli veljati šele 30 dni po vložitvi, kar pomeni, da se bodo razsežnosti te poteze, če se bo stavka nadaljevala, začele kazati šele v začetku marca.

Sorodna novica Zdravniška stavka se nadaljuje, vlada in Fides bosta preučila nove predloge

"V naslednjem mesecu ne pričakujemo večjih odstopanj, pozneje pa bo delo urejeno tako, da bo kljub umiku zagotovljen zakonski minimum," so na vprašanje, kakšne bodo posledice umikov soglasij za nadurno delo, na kratko odgovorili iz UKC-ja Ljubljana. Dodali so, da bodo ocene vplivov preklicev na organizacijo dela podali v naslednjih dneh. Ob tem so poudarili, da UKC Ljubljana "ni 'stranka v postopku', temveč talec dogajanja", zato se vodstvo ne želi javno opredeljevati do stavke in zahtev. Do srede popoldne je sicer soglasje v ljubljanskem UKC-ju umaknilo okoli 20 odstotkov vseh zdravnikov in zobozdravnikov specialistov in specializantov.

Tudi iz UKC-ja Maribor so sporočili, da preklici soglasij za nadurno delo začnejo veljati po 30 dneh. Kot so sporočili iz Maribora, je soglasje o nadurne delu pri njih umaknila skoraj tretjina zdravnikov.

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor je soglasja za nadurno delo doslej umaknilo oziroma preklicalo 242 oziroma 34 odstotkov zdravnikov. V UKC Ljubljana pa je soglasje preklicalo 198 oziroma 13 odstotkov zdravnikov, je poročal STA.

V Trbovljah soglasja ni umaknil nihče od zdravnikov

Če bodo v obeh UKC-jih in v večjih bolnišnicah vsaj za silo lahko organizirali delo tudi ob umiku soglasij za nadurno delo, pa so se ob tem pojavila opozorila, da bi poteza v hude organizacijske stiske lahko pahnila predvsem manjše bolnišnice po državi.

"Bolnišnica je zelo kadrovsko nedohranjena, to bi vodilo v reorganizacijo dela na hospitalnem in ambulantnem, operativnem nivoju s problemi realizacije programa. Smo ena manjših bolnišnic, ki ob izpadu kadra takoj čuti posledice v organizaciji dela," so sporočili iz Splošne bolnišnice Trbovlje. Kot so sporočili, pri njih umik soglasja začne učinkovati takoj in ne šele po 30 dneh, če bi se zdravniki za to potezo odločali množično, pa bi to lahko onemogočilo delovanje bolnišnice, saj bi na najbolj kadrovsko nedohranjenih oddelkih morali z delom prekiniti.

A kot so sporočili, soglasja za nadurno delo pri njih za zdaj ni umaknil nihče od zdravnikov. Ob kadrovskih stiskah v vodstvu bolnišnice pravijo, da so veseli, da so se njihovi zdravniki tako odločili, in so jim zato hvaležni.

Če dogovora ne bo, v celjski bolnišnici od marca dalje "nedeljski delovni čas"

Iz drugih splošnih bolnišnic po državi, iz katerih so nam posredovali podatke, pa poročajo o tem, da je soglasja za nadurno delo umaknil precejšen delež zdravnikov. Pri tem nas je zanimalo tudi, kako bo to vplivalo na organizacijo dela in ali bodo lahko zdravniki, ki so se odločili za umik soglasja za nadurno delo, kljub temu lahko opravljali popoldansko delo oziroma delo v drugih zdravstvenih zavodih.

Sorodna novica Od srede velja umik soglasij za nadurno delo. Ministrstvo išče rešitve za neprekinjeno varstvo.

"Po naših informacijah naj bi umaknilo soglasje za nadurno delo 70 odstotkov zaposlenih zdravnikov," so sporočili iz celjske bolnišnice. "Če v roku 30 dni od prejema umika soglasij pogajalski strani ne bosta dosegli dogovora, bo umik soglasij, torej meseca marca, močno vplival na delo v naši bolnišnici," so opozorili. Kot so pojasnili, bodo namreč v tem primeru lahko zagotavljali le nedeljski oz. praznični delovni čas, brez ambulantnega dela, diagnostike in operativnih posegov. Kot so sporočili, ima sicer soglasje za delo pri zasebnikih in v drugih zdravstvenih zavodih 124 njihovih zdravnikov. "O preklicu soglasij za delo drugje bo vodstvo sprejelo odločitev po prejemu pisnih preklicev soglasij za nadurno delo," so sporočili.

Iz Splošne bolnišnice Novo mesto pa so v četrtek sporočili, da je soglasje za delo preko rednega delovnega časa preklicalo 99 od skupaj 228 zdravnikov, kar predstavlja 45 odstotkov vseh zdravnikov, umiki pa začnejo veljati 1. marca. "Ko bodo začeli veljati preklici soglasij, bodo zdravniki razporejeni v turnusno obliko dela," so poudarili. "V tem trenutku ocenjujemo, da bi bilo prerazporejenih dodatno od 10 do 20 odstotkov nenujnih storitev," so dejali o morebitnih posledicah. Pojasnili so tudi, da bo preklic soglasij za nadurno delo vplival tudi na soglasja za delo v drugih zdravstvenih zavodih.

Različne interpretacije o tem, kdaj začne veljati umik soglasja

V Splošni bolnišnici Murska Sobota je po besedah predstavnika Fidesa Borislava Vrbaneca preklice soglasij v sredo podala več kot polovica zdravnikov, ki opravlja tudi dežurno delo. Kot so sporočili z vodstva, gre sicer za tretjino vseh zdravnikov specialistov.

Iz vodstva so ob tem sporočili, da bodo v primeru, če bo delovni proces zelo moten, razmišljali tudi o tem, da bodo zdravnikom, ki so umaknili soglasje za nadurno delo, umaknili soglasje za delo v drugih zdravstvenih zavodih. Kot so dodali, o tem pričakujemo dodatna navodila ministrstva za zdravje. Vodstvo sicer sporoča, da umiki soglasij za nadurno delo začnejo veljati po 30 dneh, a je Vrabenec v izjavi za STA sicer ocenil, da to velja le za "stara" soglasja.

Sorodna novica Prevolnik Rupel: 80 odstotkov bolniških listov se po zdravstvenih domovih redno izdaja

Vodstvo murskosoboške bolnišnice ob tem napoveduje, da bodo morebitne težave reševali z uvajanjem turnusnega dela, kar pa bo po njihovih opozorilih pri manjših oddelkih zelo težko. "Zaradi tega bodo odpadli ambulantni pregledi, operacije, kajti treba bo skrbeti za akutne primere in urgentno hospitalizirane paciente," so dejali.

Na razliko med soglasij, ki so jih zdravniki podpisovali po zdravniški stavki leta 2017 in ki jih je pripravilo ministrstvo za zdravje, in soglasji, ki jih je pripravil Fides, je opozoril tudi vodja Fidesa v Splošni bolnišnici Ptuj Borut Kostanjevec. Kot je pojasnil, preklici soglasij, pripravljenih od ministrstva, začenjajo veljati po 30 dneh, tistih, ki jih je pripravil Fides, pa začnejo veljati takoj. Kot je pojasnil v sredo, je sicer odpovedi soglasja za nadurno delo oddala več kot polovica zdravnikov.

Gantar upa, da se bo stavka v roku enega meseca končana

V Splošni bolnišnici Izola je soglasja za popoldansko delo umaknilo 66 zdravnikov, ki predstavljajo 55 odstotkov specialistov oziroma 39 odstotkov vseh zdravnikov, je v četrtek novinarjem povedal strokovni direktor Tomaž Gantar.

Na nobenem oddelku niso soglasij umaknili prav vsi zdravniki, ampak po besedah strokovnega direktorja je težko pričakovati, da bi tisti, ki bodo svoje delo opravljali, prevzemali še dodatno delo. Največ težav pričakuje na manjših oddelkih. "Upam, da bo dovolj modrosti, da se to ne bo zgodilo. Če bo, bo to čez en mesec," je poudaril Gantar.

O tem, da bi zavod zdravnikom umaknili soglasja za delo drugje, se še niso pogovarjali, je povedal, a opozoril, da so ta soglasja vezana na obseg opravljenega dela v rednem delovnem času. "Ko bomo in če bomo prisiljeni v drugačen način dela, bo to delo popoldan, ponoči, v turnusih in v nobenem primeru ne bi bilo možno delo pri drugih delodajalcih," je še zatrdil.

Zbornica opozarja tudi na posledice umikov soglasja za delo drugod

"Na zbornici verjamemo, da se bo glede na dolgoletno kadrovsko zanemarjanje delo, skladno z zakonodajo, hitro pokazalo, da z obstoječim številom zdravnikov ni mogoče opraviti vsega dela, ki ga država pričakuje ali celo zahteva," so o pričakovanih posledicah umikov soglasij za nadurno delo sporočili z Zdravniške zbornice Slovenije.

"Delodajalci bodo morali poskrbeti, da bodo pokrita najnujnejša mesta, če bo to trajalo dalj časa, se bodo nekatere ambulante verjetno zaprle, ker bodo zdravniki že dosegli omejitev 48 ur na teden," so dodali.

Glede tega, da bodo v nekaterih zdravstvenih zavodih zdravnikom, ki bodo umaknili soglasje za nadurno delo, umaknili soglasja za delo drugod, so na zbornici opozorili, da "imajo številni zdravniki to soglasje zato, ker delajo še v drugih javnih zavodih, prav tako v javnem zdravstvu, kar pomeni, da v primeru preklica soglasij za popoldansko delo oz. za delo v drugih zdravstvenih zavodih, to delo ne bo opravljeno".

Številni umiki soglasij tudi v Novi Gorici, na Jesenicah in v Slovenj Gradcu

V. d. strokovnega direktorja novogoriške bolnišnice Erik Sedevčič, je povedal, da je v novogoriški bolnišnici soglasja za nadurno delo umaknilo 38 zdravnikov. Kot je dodal v sredo, gre za 38 odstotkov zaposlenih zdravnikov v bolnišnici, po besedah zastopnika Fidesa v bolnišnici Jureta Klanjščka pa gre za polovico vseh, ki imajo soglasje. Med morebitnimi posledicami je sicer Sedevčič naštel krčenje ambulantne dejavnosti, predvsem subspecialistične, ter okrnitev elektivne obravnave hospitaliziranih pacientov. V skrajnem primeru bi bili v bolnišnici primorani zagotavljati le nujno medicinsko pomoč, nujno zdravljenje in neodložljive zdravstvene storitve, je pojasnil za STA. Dodal je, da o umiku soglasij zdravnikom za delo pri drugih izvajalcih za zdaj še ne razmišljajo.

Predstavnik Fidesa v jeseniški bolnišnici Andrej Rupel pa je v sredo napovedal, da bo vodstvu bolnišnice predal več kot 60 preklicev soglasij. Gre za večino zdravnikov, ki so doslej opravljali nadurno delo, je pojasnil. Glede uveljavitev preklicev je povedal, da bo treba preveriti, ali bodo soglasja začela veljati takoj ali po 30 dneh. Na vprašanje, kakšen vpliv bo imel preklic soglasij, pa je odgovoril, da bodo imeli na nekaterih oddelkih, ki so kadrovsko nedohranjeni, zelo veliko problemov.

Sindikalni zaupnik Fidesa v slovenjgraški bolnišnici Vasja Kašnik je medtem v sredo povedal, da je preklice soglasij podalo med 70 in 80 odstotki vseh zdravnikov od tistih, ki delajo nadure. Po njegovih besedah je na oddelkih, predvsem tistih, ki zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, ponekod soglasja preklicalo celo več kot 90 odstotkov zdravnikov. Izpostavil je pediatrijo, ortopedijo, travmatologijo, kirurgijo in ginekologijo. Kakšne težave bodo preklici predstavljali za delovanje bolnišnice, mora povedati vodstvo, je dejal. "Zna biti pa kar težava pri razporejanju na delovišča," je dodal.

Direktorica Splošne bolnišnice Brežice Anico Hribar je sporočila, da je izmed 19 zdravnikov specialistov, ki so v preteklosti podpisali soglasje za nadurno delo, prejeli preklic soglasja od osmih. Podobno kot drugi direktorji javnih zdravstvenih zavodov je sicer že v sredo izrazila zaskrbljenost. "Od števila zdravnikov, ki bodo preklicali soglasje, bo odvisno, ali bomo še lahko zagotavljali neprekinjeno zdravstveno varstvo in nujno medicinsko pomoč. V primeru večjega števila preklicev soglasij bo to pereč problem," je opozorila.

Zdravniško društvo: Zdravstvo se ne bo vrnilo na dosedanjo raven delovanja

Da javni zdravstveni sistem že vrsto let sloni na nadurnem delu zdravnikov, so podobno kot na Zdravniški zbornici Slovenije opozorili tudi v Slovenskem zdravniškem društvu.

"Številne zdravnice in zdravniki zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo tako, da delajo nadure (z različnimi imeni za delo prek rednega delovnega časa). Z umikom soglasij nastopi konec 'delavcev iz ur'. Mlade generacije imajo druge življenjske vrednote kot pred desetletji," so zapisali v društvu.

"Izražamo veliko zaskrbljenost, saj bodo številne zdravnice in zdravniki tudi po koncu sedanjih stavkovnih aktivnosti želeli nadaljevati delo v okviru evropske direktive delovnega časa 40+8 ur na teden, kar bo povzročilo, da se javno zdravstvo ne bo več vrnilo na raven delovanja pred januarjem 2024," so opozorili.

Napovedani umik soglasij ministrstva, ki jih zdravnice in zdravniki potrebujejo za delo pri drugem delodajalcu, pa bo po prepričanju društva povzročil, da bodo javni zavodi izgubili možnost organizacije neprekinjenega zdravstvenega varstva na področjih, ki so deficitarna. Gre za več kot 20 področjih, med njimi so radiologija, anesteziologija, specialna področja kirurg.