Več kot polovica slovenskih mladostnikov ne zajtrkuje, kaj šele, da bi vsebino svojih obrokov prikrojila zdravemu načinu življenja. Nepravilne prehranske navade vodijo do številnih zdravstvenih težav, od debelosti do sladkornih bolezni, kar je resno javnozdravstveno vprašanje.

Zajtrk predstavlja energijo tako za telesno kot miselno dejavnost. Dnevno bi moral posameznik zaužiti tri glavne obroke in vsaj eno ali dve malici, obroki pa morajo biti čim bolj kakovostni z dovolj zelenjave in sadja, s čim manj sladkorja in zdravju škodljivih maščob.

Začelo se je z medenim zajtrkom
Tudi kot odgovor na to problematiko so pred osmimi leti slovenski čebelarji prišli na dan z zamislijo medenega zajtrka. Nekaj pomladi pozneje so na njihovo stran stopili še drugi pridelovalci tradicionalne in domače prehrane. Rodil se je tradicionalni slovenski zajtrk.

Letošnji pokrovitelj premier
Pred tremi leti je postal osrednji dogodek dneva slovenske hrane. Vsak tretji petek v novembru se udeleženci z jutranjim obrokom iz kruha, mleka, masla, medu in jabolka spomnijo tudi na narodovo tradicijo. Projekt spodbuja in podpira država, zato ga na ta dan postrežejo v (skoraj vseh) slovenskih šolah in vrtcih. Pokrovitelj letošnje izvedbe je predsednik vlade Miro Cerar.

"S tem dnevom in zajtrkom opozorimo na to, da so pomembne zdrave življenjske navade, med katere sodi tudi predvsem zdravo prehranjevanje," je dejal na nedavni novinarski konferenci."S tem želimo predvsem spodbuditi otroke, mladostnike, da sledijo dobrim zgledom," je dodal.
Jang: Otroci naj zrastejo v zdrave ljudi
Na eni izmed slovenskih šol se ga je udeležil skupaj s podpredsednikom kitajske vlade Vangom Jangom. Ta je izrazil zadovoljstvo, da lahko dogodku prisostvuje. Otroci so prihodnost nekega naroda in države, zato je pomembno, da jim zagotovimo odraščanje v zdrave in močne ljudi, je poudaril. Tako bodo postali pomembno osebe, ki bodo lahko razvijale skupno prihodnost.

Projekt slovenske vlade, ki promovira zajtrk, je po njegovih besedah vizionarski. V tem trenutku je sicer za to potreben neki vložek, vendar bodo čez nekaj let že vidni sadovi. Ta projekt bi, kot pravi, želeli prenesti tudi na Kitajsko.

Tudi Kitajska bi sledila zgledu
Jang je izpostavil, da je Kitajska velika država, v kateri so posamezni deli različno razviti. V nekaterih si lahko otroci privoščijo zdrav in obilen zajtrk, medtem ko si v revnih predelih 26 milijonov otrok tega ne more privoščiti. Vlada lahko da na voljo določena finančna sredstva, ki bi jim zagotovila zajtrk. To pa po njegovih besedah ne pomeni, da si bodo lahko privoščili npr. mleko, banano ali sir. Kot je poudaril, slovenska vlada na tem področju dela boljše delo kot Kitajska. To pa je nekaj, kar bi se kitajska vlada morala naučiti od slovenske, je še dejal Jang.

110.000 evrov
Slovensko kmetijsko ministrstvo je za izvedbo rezerviralo okoli 110.000 evrov. Njegov vodja Dejan Židan je poudaril prizadevanja ministrstva, da se hrana nabavi iz domačega okolja. V slovenskih šolah in vrtcih se dnevno pripravi 630.000 obrokov, zato je pomembno, da tudi zunaj tega dne podpirajo lokalne pridelovalce zdrave hrane.

V Slovenijo namreč še vedno uvozimo zelo veliko surovin za hrano, s tem pa negativno vplivamo na domače gospodarstvo, zaposlenost, prihodke v proračun, okolje.

Statistični urad je pred dnevom slovenske hrane pripravil tudi več statističnih podatkov glede živil, ki bodo na mizi ob tradicionalnem zajtrku.

Samooskrba peša
Pšenice v Sloveniji ne pridelamo dovolj niti za prehrano ljudi. Lani smo je uvozili več kot 216.000 ton, kar je 26 odstotkov več kot leto prej. Povprečno je Slovenec lani porabil 96 kilogramov moke, medtem ko je povprečni prebivalec EU-ja porabi okrog 110 kilogramov.
Prebivalec Slovenije je lani po mnenju porabil povprečno okoli 32 kg namiznih jabolk ali malo več kot pol jabolka na dan. To je več od povprečja v EU, kjer prebivalec porabi okrog 20 kg jabolk letno.

Denar za hrano
Samooskrba z medom je približno 81-odstotna. Povprečna poraba medu na prebivalca na leto je 1,4 kg, s tem spadamo med najbolj sladkosnede, saj ga več v EU-ju porabijo le Grki. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije se stopnja samooskrbe z mlekom in mlečnimi izdelki v Sloveniji v zadnjih 13 letih giblje med 113 in 120 odstotki. Prebivalec Slovenije popije na leto povprečno malo več kot 53 litrov konzumnega mleka, v obliki sira, masla, jogurtov in drugih mlečnih izdelkov pa ga porabi še dodatnih 161 litrov, skupaj torej 214 litrov, kar je manj od povprečja v Evropski uniji.

Slovenska gospodinjstva porabijo v zadnjih letih za nakup hrane in brezalkoholnih pijač okrog 14 odstotkov svojih denarnih sredstev. V letu 2012 so četrtino sredstev, porabljenih za hrano in brezalkoholno pijačo, porabila za nakup mesa in rib, 17 odstotkov za nakup kruha in žita, 15 odstotkov za nakup mleka, sira in jajc. Tudi izdatki za brezalkoholne pijače (10 odstotkov) ter sladkor, marmelado, med, sirup, čokolado in sladkarije (devet odstotkov) so se uvrstili pred izdatke za sadje (osem odstotkov) in zelenjavo (sedem odstotkov).