"Primanjkljaj za dobrih 400 milijonov evrov, ki bi ga prinesla morebitna odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je mogoče nadomestiti z obvezno participacijo pri izdaji recepta, pri prvem obisku zdravnika, s plačilom letne odbitne franšize za zdravstvene storitve ali s povišanjem prispevka delojemalcev," je novinarjem po predstavitvi študije dejal Mitja Čok z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

Plačilo participacije, obiska zdravnikov, franšize
»Povečevanje delodajalčevih prispevkov obremeni delodajalca in povzroči relativno majhen izpad odhodkov davkov pravnih oseb v proračunu. Povečevanje delojemalčevih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje obremeni delojemalce in povzroči precej višji izpad pri dohodnini v državnem proračunu, uvajanje direktnih zasebnih plačil za obisk, recept in letno odbitno franšizo (plačilo do razlike, ki jo krije zavarovanje) pa nadpovprečno obremeni starejšo populacijo, saj ni odvisen od dohodka, ampak je predvsem v povezavi z zdravstvenim stanjem oziroma starostjo zavarovanca," je pojasnil Mitja Čok, ki je skupaj z Borisom Majcnom avtor študije.

Na potezi je politika
Čok se sam ni hotel zavzeti za nobeno rešitev, saj sta s kolegom predstavila ekonomski vidik tega vprašanja, odločevalci zdravstvene politike pa morajo s pomočjo tudi teh izračunov sprejeti tisto, kar je za državo najboljše, je pojasnil Čok.

Različni scenariji različno bremenijo
Višanje prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje obremeni aktivno populacijo in povzroči izpad dohodnine v državnem proračunu, uvedba direktnih plačil pa obremeni predvsem upokojence. Polovica vseh izdatkov v zdravstvu se namreč porabi za moške nad 64 leti in ženske nad 67 leti. Delež prvih obiskov zdravniku in receptov se začne povečevati po 65. letu, je še pokazala študija.

Upokojenci niso obremenjeni samo po scenariju, ki predvideva plačilo dveh evrov na recept, 20 evrov ob obisku zdravnika in 250 evrov t. i. letne odbitne franšize. Največje breme bi spet bilo pri aktivnih posameznikih z višjimi plačami.
Študijo Ocena dolgoročne javnofinančne vzdržnosti zdravstvenega sistema in mogočih virov financiranja je financiralo Slovensko zavarovalno združenje in vsebuje pet različnih scenarijev reševanja zdravstva - in zavarovalnic.
Vabilu na predstavitev se niso odzvali predstavniki ministrstva za zdravje, je pa najnovejša študija nadaljevanje študije iz leta 2010, ko je bil naročnik ministrstvo za zdravje. "Slovenska povprečna plača je, mednarodno gledano, povprečno obdavčena. Slovenska povprečna plača je manj obdavčena kot avstrijska povprečna plača. Je pa dvainpolkrat nižja,« je dejal Čok.
Smo najbolj obremenjeni delojemalci
Po deležu prispevkov za socialno varnost v BDP-ju je Slovenija četrta v EU-ju, po višini stopnje obremenitve delojemalcev pa vodi med državami članicami OECD-ja z 22 odstotki, je še dodal. Študija je tudi pokazala, da levji delež sredstev v zdravstveno blagajno prispevajo trije zgornji najvišji razredi oziroma tisti z najvišjimi prihodki in najboljšo izobrazbo, njihove dodatne obremenitve pa bi pomenile beg možganov, je bilo slišati na predstavitvi.

Prav tako so opozorili, da je treba rešitve za zdravstveno reformo iskati skupaj z vzdržnimi rešitvami pokojninskega siistema in dolge oskrbe in nege starostnikov.