Delež aktivno opredeljenih v Sloveniji je namreč nizek, čeprav je opredelitev preprosta.

"Postopka sta dva, lahko se zglasite na enem od mest, kjer je opredelitev mogoče opraviti s posebej pooblaščenimi osebami, takrat potrebujete samo osebno izkaznico in kartico zdravstvenega zavarovanja. Sicer pa je postopek bistveno preprostejši prek elektronskega portala e-uprava, v ta namen potrebujete samo kvalificirano digitalno potrdilo, z nekaj kliki pridete do opredelitve in to storite v dveh minutah," je v Odmevih glede aktivne opredelitve za darovanje organov povedal direktor Slovenija-transplanta Andrej Gadžijev in dodal, da ta podatek ostane za vedno zaklenjen.

"To je tisto, česar ljudje ne vedo in se bojijo, da bi bil morebiti njihov podatek zlorabljen. Bojijo se, da bi bili na podlagi tega, ali so se opredelili za ali proti, v bolnišnici neustrezno zdravljeni, kar pa ni res. Ta podatek je zaklenjen do ure vaše smrti, šele ko je vaša smrt dejansko v sistemu katere koli bolnišnice vpisana, se sproži možnost vpogleda v register, in še to samo pooblaščene osebe s profesionalno kartico, tako da ni nobene bojazni, da bi lahko kdor koli do tega vašega podatka prišel," je pojasnil Gadžijev.

Starejši od 15 let se že lahko opredelijo

Z veljavnim digitalnim potrdilom se starejši od 15 let lahko opredelijo za ali proti darovanju preprosto in hitro. Do zdaj se je v nacionalnem registru opredelilo 12.510 ljudi, od teh se je 69 ljudi izreklo proti darovanju, je na tiskovni konferenci pred dnevom darovanja in presaditve organov in tkiv poudaril direktor Slovenija-transplanta.

"Če se oseba ni opredelila v času življenja, o dovoljenju za darovanje organov vprašamo svojce. In to vprašanje sledi po sporočeni smrti. Vprašanje je največkrat nepričakovano. Če se o tem prej ne pogovarjate, je tak pogovor za svojce izjemno zahteven, saj so v procesu začetnega hudega žalovanja in v takem trenutku se težko razsodno odločajo. Če pa je volja pokojnega znana, je odločitev svojcev lahka," je še poudaril Gadžijev.

Poudarja še, da so se razmere za delo po dveh napornih covidnih letih v letošnjem letu končno nekoliko normalizirale. Do konca septembra je bilo tako skupno dokazanih kar 69 možganskih smrti, od tega je 36 umrlih postalo darovalcev organov, kar je precej več kot lani v istem časovnem obdobju. Po uspešni detekciji letos izrazito izstopa donorski center UKC Maribor.

Svojci privolijo v darovanje v 66 odstotkih primerov

Stopnja privolitve svojcev v darovanje je 66-odstotna. V nacionalni register opredeljenih oseb glede darovanja organov po smrti se je v tem letu do konca septembra vpisalo 930 ljudi, kar je 244 več v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2021, poudarjajo na Slovenija-transplantu.

Brez prostovoljnega darovanja ni zdravljenja s presaditvijo, ki je danes izjemno uspešna metoda ter edina rešitev in možnost zdravljenja za številne bolezni, ki privedejo do odpovedi organa, poudarja vodja Centra za transplantacijsko dejavnost v UKC-ju Ljubljana Ivan Kneževič.

"Do septembra smo v našem transplantacijskem centru presadili 95 organov, od tega 45 ledvic, 20 src, 14 jeter, 15 pljuč in eno trebušno slinavko. Letošnji rezultati so boljši kot lani," je dodal Kneževič in poudaril, da z napredovanjem medicine na področju zdravljenja bolezni, ki lahko sicer z leti privedejo do odpovedi organov, in staranjem prebivalstva naraščajo potrebe po organih za presaditev.

Na presaditev organa čaka 155 bolnikov

Po podatkih zavoda je bilo v torek na čakalnem seznamu 155 bolnikov, od tega 61 za srce, 78 za ledvico in 14 za presaditev jeter. Pet bolnikov čaka nova pljuča, eden pa trebušno slinavko. Povprečna čakalna doba za presaditev srca je 240 dni (za urgentne presaditve 55 dni), za ledvico približno 350 dni, za jetra 108 dni, za pljuča pa 179 dni.

Strokovnjaki so ob tem poudarili tudi pomembnost sodelovanja z mednarodno mrežo izmenjave organov Eurotransplant. Konec leta 2021 je bilo na skupnem čakalnem seznamu Eurotransplanta 13.640 bolnikov.

Na UKC-ju pa je danes potekalo tudi odprtje fotografske razstave Moja brazgotina, moje življenje, ki so jo pripravili v Slovenskem društvu Transplant v sodelovanju s Slovenija-transplantom. Članica društva Anja Garbajs poudarja, da umetniški akti oseb po presaditvi prikazujejo njihovo življenjsko moč in optimizem, in dodaja, da je sporočilo razstave preprosto – postani darovalec in morda boš nekoč rešil življenje.