Brigita Drnovšek Olup je bila strokovna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana od konca aprila 2009 do decembra 2013, pri čemer je bila zadnjega pol leta v. d. direktorice. Dejala je, da se je s težavami otroške kardiologije ukvarjala "enormno veliko", bistveno več kot s katerim koli drugim programom. Pri iskanju rešitev pa je vedno znova trčila na skrhane odnose med zdravniki.

Po njenih besedah so s soglasjem sprejeti sklepi na sestankih strokovnega sveta obetali, da se bodo zadeve vendarle začele premikati v pravo smer. "Že naslednji dan pa so nekateri v medijih vse popljuvali" in še podžgali negativno medijsko kampanjo, je dejala. Dodala je, da je v takšnih zahtevnih okoliščinah pogrešala močnejšo podporo ministrstva za zdravje, ki ga je tedaj vodil Tomaž Gantar.

Drnovšek Olup: Problematični zlasti trije zdravniki

Opozorila je, da je kot strokovna direktorica imela veliko odgovornosti, ne pa tudi pravih orodij, da bi uresničila sprejete sklepe. Po njenih besedah so nesoglasja med zdravniki v nekaj primerih celo prerasla v povsem nesprejemljiva besedna obračunavanja pred bolniki. Dejala je, da so bili težava "zlasti trije zdravniki", ni pa želela pred preiskovalno komisijo navesti njihovih imen.

Na vprašanje, ali je bil med njenim direktorovanjem program otroške kardiologije v UKC-ju varen, je odgovorila, da je iz sklepov, ki sta jih tedaj sprejela strokovni svet in svet zavoda, razbrati, "da so bila tveganja". Glavna pomanjkljivost je bila po njenih besedah v tem, da ni bilo stalno navzočega otroškega kardiokirurga, kar jim v času njenega mandata ni uspelo rešiti.

Vodstvo UKC-ja si je po njenih besedah prizadevalo, da bi namesto s posamezniki sklenilo pogodbo s katero izmed uglednih tujih institucij in tako zagotovilo stalno navzočnost otroškega kardiokirurga. Glede sodelovanja z izraelskim kardiokirurgom Davidom Mišalijem pa je zatrdila, da ni vedela, da je kar pet let operiral otroke v UKC-ju, ne da bi imel urejeno licenco.

Hojker: Rešitev ni v organizacijskih spremembah, temveč v ljudeh

Sergej Hojker, ki je nadomestil Drnovšek Olupovo, je mesto strokovnega direktorja UKC-ja zasedal od decembra 2013 do novembra 2015. Na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ-ja je povedal, da je že drugi dan po nastopu funkcije dobil na mizo ugovor vesti, pod katerim so bili podpisani kardiologi in intenzivisti. Strinjal se je z njihovim opozorilom, da bi bilo treba zagotoviti stalno, in ne zgolj občasno navzočnost otroškega kardiokirurga.

"Mišali je tedaj prihajal v klinični center le enkrat na mesec, opravil več operacij in takoj zatem odšel, kar ni bilo sprejemljivo," je dejal in dodal, da so intenzivno iskali drugačno rešitev, v letu 2014 pa jim je uspelo vpeljati sodelovanje s praško bolnišnico Motol. Poudaril je, da so bili pri tem ves čas pod močnim pritiskom medijev, kjer je bilo mogoče prebrati tudi izjave o "razredu mrtvih otrok".

"Gre za nizkotne izjave brez argumentov, ki so povzročile ogromno škodo," je dodal. Zanikal je tudi očitek, da se kot strokovni direktor ni odzval na kritično poročilo mednarodne komisije, ki je opravila strokovni nadzor nad otroško kardiologijo. Kot je dejal, se ne strinja z vsem, kar je zapisano v poročilu, se pa strinja, da je imelo pozitivni učinek.

Na vprašanje, kako je potekalo sodelovanje z ministrstvom za zdravje, je odgovoril, "da na tej točki tako rekoč ni bilo nobenega sodelovanja". V času njegovega strokovnega vodenja UKC-ja sta bila na čelu ministrstva za zdravje Tomaž Gantar in Milojka Kolar Celarc. "Ministrstvo je bilo v ozadju, in to z željo, da se zadeve uredijo in umirijo," je dejal. Neuspešen projekt Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni pa je po Hojkerjevih besedah pokazal, da ni rešitve v formalni organizacijski spremembi, ampak v ljudeh.

Geršak: Mednarodno poročilo je bilo zelo pristransko in slabo

V sredo je bil pred preiskovalno komisijo DZ-ja zaslišan nekdanji predstojnik kardiokirurškega oddelka v UKC-ju Ljubljana Borut Geršak. Med drugim je poročilo mednarodne komisije, ki jo je vodil kardiokirurg Igor Gregorič, označil za "zelo pristransko in slabo" in po njegovem mnenju priča o nesposobnosti komisije. Kot je dodal, sta bila poročilo in neuspešni projekt Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, ki ga je prav tako vodil Gregorič, "še zadnji žebelj v krsto otroške kardiologije".

Kardiokirurški oddelek v UKC-ju Ljubljana je Geršak vodil osem let, pri čemer se mu je drugi štiriletni mandat iztekel januarja 2014. Dejal je, da otroška kardiokirurgija v teh letih ni bila brez pomanjkljivosti, a je vendarle delovala dobro. Sodelovanje z izraelskim kardiokirurgom Davidom Mišalijem je označil za pravilno potezo.

Po Geršakovih besedah je za dolgoletno kalvarijo otroške kardiologije več razlogov. Dejal je, da so pred letom 2010 program najedali "zavist, pohlep in nesposobnost", v obdobju 2010–2014 je bil to "politični način razmišljanja, pri katerem se politika vpleta v stroko", po letu 2014 pa je bila težava "mandatna logika, ko se je zvrstilo več generalnih in strokovnih direktorjev UKC-ja z različnimi koncepti".

Za dolgoročno ureditev razmer na otroški kardiologiji, ki jo najbolj pesti pomanjkanje domačih kardiokirurgov, bo po njegovem mnenju potrebnih od pet do deset let. Pravo pot vidi v tem, da zdravstvena politika zaupa stroki v ljubljanskem UKC-ju in mu prepusti, naj sam reši težave. Predlagal je, naj se za najbolj zahtevne operacije, ki predstavljajo zelo majhen del vseh posegov, UKC poveže s tujo institucijo.

Vesel: Namen ustanovitve inštituta je bil znebiti se kritikov razmer

Pediater kardiolog Samo Vesel je v službi za kardiologijo na ljubljanski pediatrični kliniki delal v obdobju 1995–2018, krajši čas je bil tudi v. d. vodje službe. Med srednim zaslišanjem je spomnil, da je skupaj z nekaterimi kolegi opozarjal na slabo stanje otroške kardiologije, a so naleteli na ignoranco tedanjega vodstva UKC-ja. Prepričani, da program ni varen, so se zatekli k ugovoru vesti, kar pa je po njegovih besedah spodbudilo ustanovitev Gregoričeve komisije.

Poudaril je, da so tako ugotovitve notranje revizije iz leta 2011 kot mednarodne strokovne komisije pritrdile njihovim opozorilom. Pri projektu NIOSB pa se je po njegovih besedah že na začetku izkazalo, da se želijo z njegovo pomočjo znebiti tistih, ki so se izpostavili kot kritiki razmer na otroški kardiologiji: "Izkazalo se je, da bo tudi moja prisotnost ne le odveč, ampak celo nezaželena, zato sem odšel."

Glede primera Mišali je dejal, da je sprva podpiral sodelovanje z njim, a se je po dveh letih izkazalo, da ne gre za pravo rešitev. "Sčasoma je prihajal v Ljubljano le enkrat mesečno, zato se je število čakajočih otrok večalo, tudi urgentnih primerov," je opozoril. Zanikal je očitek, da je bila kritika Mišalija posledica zavisti zaradi visokih plačil, ki jih je izraelski kardiokirurg dobival od UKC-ja.

"Dejstvo pa je, da je bilo sodelovanje z Mišalijem predrago za to, kar smo dobili," je dejal Vesel. Po njegovih besedah bi bilo boljše, če bi UKC na podlagi individualne pogodbe zaposlil tujega otroškega kardiokirurga, ki bi prihajal iz Evropske unije in bi bil tako stalno navzoč. "Otroška kardiokirurgija mora ostati v UKC-ju, saj brez nje tudi ne bo kakovostne otroške kardiologije," je še opozoril.

Parlamentarna preiskovalna komisija je za sredo predvidela tudi zaslišanje Geršakovega naslednika na mestu predstojnika kardiokirurškega oddelka Tomislava Klokočovnika, a ni prišel v državni zbor. Komisija pa v petek pričakuje še nekdanjo ministrico in zdajšnjega ministra za zdravje, Milojko Kolar Celarc in Aleša Šabedra.