Zdravstveno stanje na Gorenjskem s poudarkom na duševnem zdravju je predstojnica kranjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Alenka Hafner predstavila na posvetu, ki je ta teden potekal v Kranju in je bil posvečen zlasti duševnemu zdravju starejših.

Gorenjska, ki šteje deset odstotkov prebivalcev Slovenije, ima boljše podatke na področju zdravja prebivalcev kot preostala Slovenija. Ima pa še nekaj drugih značilnosti, ki so morda s tem povezane. Tako ima Gorenjska boljšo izobrazbeno strukturo od slovenskega povprečja in najvišjo delovno aktivnost v državi.

Gorenjci imajo v povprečju najmanj bolniške odsotnosti, imajo daljše pričakovano trajanje življenja od slovenskega povprečja, nizki sta tudi splošna umrljivost in umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja. Vse to ob tem, da je kadrovska zasedba v zdravstvu na Gorenjskem slabša, je navedla Hafner.

Sproščenih 60 odstotkov Gorenjcev

Na področju duševnega zdravja je anketa izpred nekaj let pokazala, da se skoraj 60 odstotkov Gorenjcev in 56 odstotkov Slovencev počuti sproščeno in umirjeno. 54 odstotkov Gorenjcev in 52 odstotkov Slovencev se je izreklo za srečne, pri starejših od 65 let pa je bila ta razlika med Gorenjsko in slovenskim povprečjem še izrazitejša.

Vendar Gorenjci pogosteje od povprečja prihajajo k družinskim zdravnikom zaradi težav v duševnem zdravju, tako je na primarni ravni na Gorenjskem ugotovljenih nadpovprečno število duševnih in vedenjskih motenj. "Morda imamo zelo dobre zdravnike, ki hitro odkrijejo težavo, in bolj prosvetljene ljudi z manj stigme na področju duševnega zdravja, ki gredo prej iskat pomoč," je ugotavljala Alenka Hafner.

Po drugi strani imajo Gorenjci podpovprečno stopnjo ugotovljenih duševnih motenj na področju ambulantne specialistične dejavnosti. Dostopnost do psihiatrov je namreč, kot je poudarila Hafner, slaba. "Smo pa daleč najbolj obremenjena regija z bolnišničnim zdravljenjem zaradi duševnih in vedenjskih motenj pri moških, pri ženskah pa smo na drugem mestu v Sloveniji," je opozorila.

Več depresije in samomorov

Malo pogosteje od državnega povprečja je na Gorenjskem ugotovljena depresija. Samomorilni količnik, ki je bil vedno pod količnikom preostale Slovenije, je leta 2013 prešel to stopnjo in Gorenjska se je zadnja leta začela uvrščati med najbolj obremenjene regije po samomoru. To je lahko povezano tudi z rastjo težav z alkoholom. Na področju bolnišničnih zdravljenj zaradi posledic alkohola že več kot polovica gorenjskih občin presega slovensko povprečje.

Glede samomorov na Gorenjskem bolj kot drugje po državi izstopajo ženske, še vedno pa je samomor najpogostejši pri starejših moških. Med 113 ljudmi, ki so od leta 2013 do 2019 na Gorenjskem umrli zaradi samomora, je bilo 85 moških in 28 žensk. Lani je samomorilni količnik padel, še vedno pa so mu najbolj izpostavljeni starejši, ki so naredili več kot polovico samomorov.

Na primarni ravni manjka psihiatrov in psihologov

Svetovna zdravstvena organizacija je za celotno Slovenijo ugotovila, da je na primarni ravni zdravstvenega varstva premalo strokovnjakov psihiatrije in klinične psihologije, da pa imajo splošni zdravniki znanje za odkrivanje duševnih motenj in napotitve na specialistično raven. Posebej je pohvalila model psihoedukativnih delavnic v centrih za duševno zdravje oziroma zdravstveno vzgojnih centrih.

Tu pa je Gorenjska znova zapostavljena. Regija do leta 2019 ni imela nobenega centra za duševno zdravje, zdaj ima le enega, in sicer na Jesenicah, pa še ta ima velike kadrovske težave. Hafnerjeva je prepričana, da bi bilo treba poskrbeti za enakomerno razporeditev po državi in za skrajšanje čakalnih vrst. Za več blaginje v družbi bo ključno delati tudi na področju duševnega zdravja, je dejala.