Protikadilski zakon, ki je bil sprejet avgusta 2007, je sprva delež kadilcev med odraslimi pomembno znižal. Začela je veljati popolna prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih. Starostna omejitev pri nakupu tobačnih izdelkov se je dvignila na 18 let, embalaže tobačnih izdelkov pa so opremljene z različnimi opozorili o škodljivosti kajenja ter s telefonsko številko za pomoč pri odvajanju od kajenja.

Vedno več kadilk
Helena Koprivnikar iz Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) je opozorila, da je po letu 2008 začelo spet naraščati število kadilcev, še posebej med dekleti in med odraslimi ženskami. Delež kadilcev med fanti in moškimi pa se ne spreminja. Zato Koprivnikarjeva opozarja na pomen uvedbe dodatnih dokazano učinkovitih ukrepov za zmanjševanje rabe tobaka.

Med tovrstnimi ukrepi so višanje cen in zmanjševanje razlik v cenah med različnimi izdelki, popolna prepoved oglaševanja brez izjem, zmanjševanje privlačnosti tobačnih izdelkov, velika slikovna zdravstvena opozorila in zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov mladoletnikom. Po njenem mnenju bi bilo treba tudi okrepiti in poenotiti dejavnosti za preprečevanje kajenja v šolskem in zdravstvenem okolju.

52.000 pregledov inšpektorjev
Zdravstveni inšpektorat je od uveljavitve zakona do konca junija letos opravil okoli 52.000 inšpekcijskih pregledov. Od tega jih je bilo lani nekaj manj kot 7.800, leta 2011 pa približno 8.700.

Največ prijav se nanaša na kršitve glede prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih. Sledijo prijave zaradi neustreznosti kadilnic in glede kršenja zahteve, da se v kadilnici ne sme uživati hrane in pijače. Prijav je zadnje čase manj, nekje med 100 in 150.

Težavno urejanje prostorov za kadilce
Urejanja prostorov za kadilce pa inšpektorjem predstavlja težavo zaradi težavnega ugotovitvenega postopka. Zakon pri definiciji zaprtega prostora ni dovolj natančen.

"Predvsem v mrzlih mesecih gostinci za ograditev vrtov uporabljajo različne prepustne materiale, na primer blago, različne začasne konstrukcije z žaluzijami, roloji in drugo. Ker zakon pri definiciji zaprtega prostora ni dovolj natančen, morajo inšpektorji izvajati presoje o deležu zaprtega prostora za vsak primer posebej, pri tem se srečujejo s pogostimi zahtevami za sodno varstvo, v okviru tega pa z zelo različnimi pristopi sodnikov pri obravnavi primerov kršitev v zaprtih prostorih," je povedala Anja Palman-Škulj iz zdravstvenega inšpektorata.