1,6 milijona evrov je stala oprema, 1,5 milijona evrov pa preureditev prostorov. Bolnišnica jo je financirala z lastnimi sredstvi.

Dejavnost patologije in citologije je očem javnosti prikrita, vendar brez nje ni sodobnega zdravljenja, je poudaril strokovni direktor bolnišnice Tomaž Gantar. Vedno so jo opravljali kakovostno, čeprav v težkih razmerah, je zatrdil. Nova oprema je bila po njegovih besedah nujno potrebna in je med najsodobnejšimi.

Kar 70 odstotkov diagnoz v bolnišnici postavijo s pomočjo preiskav na tem oddelku, je poudarila vodja oddelka Vivijana Snoj. Kot je spomnila, je med letoma 1968 in 1997 oddelek deloval v prostorih servitskega samostana v Kopru, nato se je preselil v izolsko bolnišnico. V 26 letih od selitve so se potrebe po preiskavah povečale, spremenila se je tudi tehnologija.
Novi pridobitvi je pripisala velik pomen. "Z novimi aparaturami bomo lahko nekoliko hitreje prišli do izvidov. Preparati bodo bolj kakovostni, manj se bomo mučili, ko bomo gledali," je razložila. Poleg tega novi prostori ustrezajo vsem zahtevam varstva pri delu, na primer glede izsesavanja škodljivih snovi.

Na oddelku patologije in citologije opravljajo biopsije, punkcije, imunohistokemične preiskave, barvanja tkiv in jemljejo brise materničnega vratu. Delajo tudi obdukcije, vendar je teh vse manj, ker je diagnostika že tako dobra, da pri pacientih, ki umrejo v bolnišnici, večinoma že vedo, kaj je bilo narobe, je pojasnila Snoj.

Tudi po posodobitvi opreme pa dejavnosti ne morejo povečati, saj primanjkuje zdravnikov, opozarjajo v bolnišnici. Pred časom so morali zaradi odhoda ene zdravnice ustaviti delo za zunanje naročnike. Zdaj imajo zaposleni dve zdravnici specialistki. Dogovorili so se še z zdravnico iz Bosne in Hercegovine, ki je trenutno na usposabljanju v Ljubljani. Na oddelku je sicer 12 zaposlenih.

Odprta sta razpisa za še za dve zdravniški delovni mesti, a kandidatov v Sloveniji ni. "Ne vem, zakaj se mladi ne odločajo za to specializacijo. Mogoče pričakujejo, da bodo delali samo obdukcije, ampak tega je malo," je dejala Snoj. Gantar pa je opozoril, da delo v Sloveniji ni več zanimivo za zdravnike iz držav nekdanje Jugoslavije.

Sicer pa je po Gantarjevih besedah izolska bolnišnica med uspešnejšimi v Sloveniji in se na vse načine trudi, da bi lahko nekaj denarja vlagala tudi v posodabljanje. Trenutno največ vlagajo v področje radiologije. V tem času bi morali začeti delati z novim mamografom, je dejal. Pričakujejo še CT-angiograf, govori se tudi o magnetni resonanci, a postopki nabave niso le stvar bolnišnice, je poudaril strokovni direktor.

Veliko več pa bo vredna naložba v prenovo operacijskega bloka, ki je zdaj ozko grlo in podaljšuje čakalne dobe. Gantar pričakuje, da bi lahko gradbena dela začeli v letu 2025, a bo to odvisno od udeležbe države, saj bolnišnica nima dovolj denarja.