Vsaka izvedba zapletenih javnih naročil stane zavod 20.000 evrov, učinka na nižje cene zdravil ni, saj cene zdravil z vsakoletnim dogovorom z proizvajalci določi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Vsi ponudniki z istimi cenami?
Golub je še menil, da na javnih naročilih vsi ponudniki ponudijo iste cene, ki so tako ali drugače že določene od države, na novinarsko vprašanje o popustih, ki si jih večji javni zavodi, kot so Lekarne Ljubljana ali Lekarne Maribor izborijo v pogajanjih z veledrogerijami, pa je odgovoril, da gre za poslovno skrivnost.
»Javni zavodi s področja lekarniške dejavnosti in koncesionarji, ki niso zavezani k tem postopkom, so neutemeljeno v neenakem položaju, čeprav oboji opravljajo enako dejavnost. Prihranek bi bil dejansko večji, če bi se ZZZS pogajal za cene zdravil na ravni celotne države in te cene bi veljale za vse izvajalce lekarniške dejavnosti, ne glede na njihov status,« je dodal Golub.

Farmacevti bi svetovali pacientom
LZS se zavzema tudi za uvedbo t. i. kognitivnih storitev – svetovanje s pacienti o pravilni porabi zdravil, morebitnih motnjah in podobno po zgledu tujih držav. V Sloveniji namreč samo stroški hospitalizacij zaradi težav, povezanih z zdravili, znašajo na letni ravni približno 25 milijonov evrov. Kar 24.000 prebivalcev Slovenije, ki so starejši od 65 let, prejema deset ali več različnih skupin. Če pa bolniki jemljejo 16 do 20 zdravil, se klinično pomembne interakcije pojavijo pri 40 odstotkih bolnikov.
»Ljudem načeloma tega ne bi bilo treba plačati, pripravljamo pilotski projekt, ki bi omogočil prihranke. Farmacevt bi po posvetu s pacientom komuniciral z njegovim zdravnikom in mu predlagal, denimo, druga zdravila ali opozoril na slabosti učinkovanja tistih, ki jih je že predpisal,« je pojasnil Golub, a podatkov iz tujine o konkretnih prihrankih kognitivnih svetovanj nima.

Daljše vrste v lekarnah
Lekarnarji s prvim oktobrom pričakujejo daljše vrste tako v lekarnah kot pri zdravnikih, saj se bo zaradi uvedbe terapevtskih skupin pri predpisovanju zdravil podvojilo delo tako zdravnikov kot farmacevtov. »Terapevtska skupina zdravil je skupina, ki vključuje vsa zdravila z enako terapevtsko indikacijo. To niso medsebojno zamenljiva zdravila z enako aktivno učinkovino, pač pa so si med seboj le podobna oziroma so namenjena zdravljenju iste bolezni,« je pojasnil Golub. V prvi fazi bo ZZZS namreč uvedel eno terapevtsko primerljivo skupino, in sicer za zdravila za zdravljenje želodčnih bolezni, ki ga nameravajo razširiti tudi na vsa druga področja zdravil.

Kaj se bo spremenilo?
Po sedanjem sistemu, pojasnjujejo na LZS, lahko farmacevt v lekarni izda na željo cenejšo obliko zdravila med medsebojno zamenljivimi zdravili, če bolnik noče plačati za dražjo različico. Poslej pa farmacevti ne bodo imeli več te možnosti oziroma bo moral bolnik že zdravnika prositi, naj mu predpiše zdravilo, ki ga bosta v celoti krila zdravstvena blagajna in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, če tega zdravila ne bo želel doplačevati.
Ali bodo cene zdravil padle?
Po mnenju Goluba bodo predvidene rešitve poslabšale oskrbo z zdravili, opozarjajo tudi na večjo zmedo pri starostnikih, ki jemljejo več zdravil. Na vprašanje, ali bodo farmacevti znižali cene zdravil – zaradi česar ZZZS uvaja terapevtske skupine – Golub odgovarja, da teh informacij nima.