Lipedem je kronična metabolna motnja maščobnega tkiva, za katero je značilna povečana tvorba podkožnega maščevja, ki se kopiči predvsem na nogah, redkeje tudi na rokah. Ob poletnih mesecih se zaradi vročine stanje lahko še poslabša, zato je junij mesec ozaveščanja o lipedemu.

Najpogosteje prizadene predele bokov, stegna in goleni. Kopičenje maščobe na omenjenih delih je pri lipedemu običajno simetrično in nesorazmerno v primerjavi s preostalimi telesnimi deli. Lipedem ni klasična debelost in ga zato ni mogoče odpraviti z dieto in fizično dejavnostjo. Prizadene le ženske, vzrok pa še ni razjasnjen.

Razdelimo ga na štiri stopnje glede na težave, ki jih motnja povzroča. Če začetnih stopenj lipedema ne obravnavamo pravočasno in ustrezno zdravimo, metabolna motnja postopno napreduje. Bolečine, otekline, občutek teže v okončinah, utrujenost in omejena gibljivost so le nekateri od simptomov, s katerimi se spoprijemajo posameznice z lipedemom.

Kako do diagnoze in kako poteka zdravljenje?

O tem, kako priti do diagnoze lipedema, smo se pogovarjali s specialistom žilne in lepotne kirurgije Janijem Muho, ki je hkrati tudi edini specialist za lipedem v Sloveniji. Kot je povedal, je natančna in usmerjena anamneza, ki se osredotoča na simptome in znake trenutnih težav in splošen življenjski slog, osnova za uspešno diagnostiko. "Nepogrešljiv del začetne diagnostične obravnave so tudi ultrazvočne meritve debeline in sestave podkožnega maščevja na standardiziranih mestih," je povedal.

Kot je dodal, je osnova začetnega zdravljenja prilagoditev življenjskega sloga s prilagojeno prehrano in redno telesno vadbo, ki mora biti prilagojena lipedemu. Odsvetuje se tek, priporoča pa se plavanje, hoja, kolesarjenje in vadba z utežmi. Zelo pomembno je namreč, da ti bolniki vzdržujejo normalno telesno težo. Zelo je priporočljiva tudi ročna limfna drenaža, saj spodbuja delovanje limfnega sistema in s tem zmanjša otekanje nog, pomaga tudi nošenje kompresijskih nogavic.

"Raziskave kažejo na genetsko nagnjenje, ki se lahko izrazi pod vplivom določenih hormonskih sprememb, zlasti v obdobju reproduktivne dobe žensk. Te spremembe vključujejo nihanja ravni hormonov estrogena in progesterona med obdobji, kot so puberteta, nosečnost in menopavza, kar lahko vpliva na tvorbo in porazdelitev maščobe v telesu ter s tem na razvoj ali poslabšanje lipedema pri nekaterih posameznicah," pa je o vzrokih za nastanek lipedema povedal Muha. Dodal je še, da pacientke pogosto navajajo, da jim telesna vadba ne pomaga pri zmanjševanju obsega in da imajo na nogah pogosto modrice in občutek težkih nog.

Ne gre le za estetsko težavo, pogosto je potrebno kirurško zdravljenje. Lahko poveča tveganje za nastanek venskega popuščanja.

Zdravljenje je v prvi vrsti konservativno in je odvisno od končne klinične diagnoze. Ker se v večini primerov lipedemu pridruži še limfedem in fleboedem, je zdravljenje vezano na kombinacijo lipolimfedema in lipoflebedema.

V vrsti bolečih simptomov pa lipedem lahko tudi močno pripomore k nastanku venskega popuščanja, ki je nevarno. Ob diagnostiki lipedema je velikokrat vključen tudi ultrazvočni pregled žil. "Pogosto opravimo tudi ultrazvočni pregled povrhnjih in globokih ven spodnjih okončin za diagnostiko povrhnjega venskega popuščanja oz. krčnih žil. Omenjeno stanje je poleg lipedema lahko razlog za otekanje nog," je povedal Muha.

V primerih, ko konservativni pristopi, kot so zdrava prehrana in redna telesna vadba, ne pomagajo, je potrebno kirurško zdravljenje. Ob tem je Muha pojasnil, da ni vsak bolnik primeren za tovrstno zdravljenje in da je ocena primernosti individualna. "Telesna teža v zadnjega pol leta pred kirurškim posegom ne sme preveč nihati. Posebnih starostnih omejitev za kirurško zdravljenje sicer ni, seveda pa je treba ob tem upoštevati tudi morebitna pridružena zdravstvena stanja in kronične bolezni, ki lahko vplivajo na tveganje in potek kirurškega posega," je povedal.

V Sloveniji se lipedem še vedno obravnava kot estetska težava, zato je operativni poseg izvedljiv samo kot samoplačniška storitev.

Liposukcija lipedema ni klasična liposukcija

Muha je opozoril, da se klasična liposukcija razlikuje od liposukcije pri lipedemu. "Klasična liposukcija je namenjena oblikovanju postave oziroma poudarjanju določenih telesnih delov in oblin, medtem ko je liposukcija pri lipedemu usmerjena predvsem v funkcionalno zmanjšanje težav zaradi bolezensko spremenjenega maščobnega tkiva. Pri takšni liposukciji odstranimo več maščobnega tkiva iz prizadetih telesnih regij, kot so boki, stegna, goleni in nadlahti. Tak poseg se tudi tehnično razlikuje od klasične liposukcije," je povedal in dodal, da glede na obseg prizadetih telesnih regij lahko pri nekaterih z enim posegom rešijo večino težav, pri nekaterih pa je zaradi večjega obsega lahko potrebnih tudi več posegov.

Na posamezni poseg, ki sicer traja približno tri ure, lahko namreč izčrpajo največ šest litrov maščevja, saj bi bilo v nasprotnem primeru lahko že ogroženo življenje. "Z liposukcijo zmanjšamo količino podkožnega maščevja in s tem število obolelih maščobnih celic. Tako lahko povsem odpravimo ali vsaj pomembno zmanjšamo težave, kot so občutek teže, bolečine, hiter nastanek podplutb in pa težave pri premikanju oziroma hoji. S tem močno izboljšamo kakovost življenja," je pojasnil in dodal, da je za vzdrževanje rezultatov zelo pomemben zdrav življenjski slog. V nasprotnem primeru se stanje lahko znova poslabša. Okrevanje po takšnem posegu je relativno kratko, saj se večina pacientov lahko vrne k vsakdanjim dejavnostim v 1–2 tednih.

Lipedem se zaradi podobnosti lahko zamenja za limfedem

Zaradi podobnih znakov se lahko lipedem zamenja za limfedem. Pri limfedemu gre za zastajanje beljakovinsko bogate medcelične tekočine v tkivu, ki se kaže kot otekanje. Značilno je, da se otekanje lahko pojavi na roki ali na nogi in lahko vključuje tudi pripadajoči del trupa. Limfedem je sicer kronično obolenje, vendar se lahko izjemno zmanjša ali celo odpravi, če se pravočasno začne pravilna strokovno izbrana terapija. Če se ga ne zdravi pravilno, se lahko pojavijo resni zapleti in postane stanje težje obvladljivo, so zapisali na Slovenskem združenju za limfedem.

Oteklina se brez strokovne pomoči postopno povečuje in lahko preide v obsežen kronični limfedem. Taka roka/noga je težka in okorna, kar sčasoma privede do zmanjšane gibljivosti in funkcije uda. Zaradi povečevanja obsega tkiva se posledično tudi tanjša plast kože, ki postane občutljiva in dovzetna za kožne spremembe.

Zaradi zadrževanja beljakovinsko bogate tekočine v tkivu se začne oblikovati fibrozno tkivo. To tkivo ovira dovod kisika in hranljivih snovi v tkivo in s tem se zmanjša zmožnost celjenja ran in regeneracije samega tkiva. Beljakovinsko bogata tekočina pa je hkrati tudi idealno gojišče za bakterije, ki povzročajo okužbe, kot so šen oziroma celulitis, limfangitis, limfadenitis in kožne razjede. Nekatere naštete zaplete spremlja tudi bolečina.

Zaradi povezanosti limfnega in venskega sistema ima nenormalno delovanje enega sistema vpliv tudi na drugega in v tem primeru lahko pride do globoke venske tromboze, zmanjšanega venskega pretoka ali oviranega pretoka vene cave.

V primeru limfedema operacija ni mogoča in ne pomaga, ni ozdravljiv, lahko pa ga ob ustrezni strokovni terapiji zmanjšamo ali celo odpravimo.