V časih, ko zaradi podražitev vedno večji del družinskega proračuna namenjamo za hrano, smo tudi pozornejši, kaj kupujemo. A pogosto se zgodi, da zaradi slabega označevanja zelo težko izvemo, kaj v resnici jemo, je za TV Slovenija poročala Ines Kočar.

To se je potrdilo tudi ob preverjanju topljenih sirov, ki ga je izvedla Zveza potrošnikov Slovenije. Podatek o vsebnosti sira so našli le na petih od dvanajstih pregledanih izdelkov. "Druge mlečne snovi, kot so na primer mleko, smetana. Lahko so tudi drugi dodatki, kot so na primer gobe, šunka in pa nazadnje tudi aditivi," je preostale vsebnosti sira naštela Tanja Pajk Žontar z Zveze potrošnikov Slovenije.

V vsakem primeru živilo ni preveč zdravo, saj je v sto gramih topljenega sira v povprečju 20 gramov maščobe: "Če bi živilo ocenili s semaforjem, potem se obravnava kot živila, ki se jih skušamo v vsakdanji prehrani čim bolj izogniti. Če damo za primer: neki povsem običajen jogurt ima pet gramov, lahko pa tudi manj maščobe na 100 gramov," pojasnjuje Žontarjeva.

Naslednjič, ko si boste zaželeli sira, torej raje posezite po običajnem, ki je bolj zdrav, pogosto pa tudi cenejši. Predvsem pa je bolj jasna njegova sestava.

Zakonodaja ne zahteva natančenjših oznak
Res pa je, da topljeni siri niso edini, pri katerih lahko o sestavi le ugibamo: "Takšno živilo so tudi na primer ribje palčke, ali pa razni surimiji, ko imamo imitacijo rakove noge in potem potrošnik nekako predvideva, da je to rakovo meso, v resnici pa je v tisti imitaciji zmletega tudi marsikaj drugega," dodaja Žontarjeva.

A zakonodaja je na tem področju še precej ohlapna in od proizvajalcev ne zahteva natančnejših oznak. Da bi jih proizvajalci ponudili sami od sebe, pa tudi ne gre pričakovati.