Po pozivu Fidesa za umik soglasij zdravnikov za dežuranje prek rednega delovnega časa se bodo morale slovenske bolnišnice kar najbolje znajti.

Nekaj bolnišnic je svoje rešitve za morebiten umik soglasij že predstavilo. Rešitve imajo precej skupnega, saj se v vseh bolnišnicah spopadajo z enakimi težavami. Nekaterim neprijetnim posledicam se, kot vse kaže, ne bo mogoče izogniti.

Izola
Izolska bolnišnica bo po besedah njenega direktorja Janija Derniča med tistimi, ki bodo imele z organizacijo dela več težav. Največ težav jim bo povzročalo zagotavljanje 24-urnega dežurstva na pediatriji, ginekologiji in pri nekaterih kirurških posegih. Z nastalim položajem se bodo spopadali tako, da bodo uvedli dežurstvo za specializante in v dežuranje pritegnili tudi koncesionarje.

Maribor
V Mariboru še vedno upajo in pričakujejo dosego ugodnega sporazuma med vlado in Fidesom, ki bo zadovoljil vse vpletene. Je pa direktorica Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Darja Arko povedala, da so pripravljeni tudi na bolj črn scenarij. Ob morebitnem umiku soglasij za dežuranje bodo uvedli delo v treh turnusih med tednom in dveh ob nedeljah in praznikih. V popoldanski in nočni izmeni bo tako delalo toliko zdravnikov, kot jih je do zdaj opravljalo dežurstva. Bo pa zaradi tega v dopoldanskem času delalo manj zdravnikov. Redni programi bodo s tem okrnjeni, nekateri dodatni pa ukinjeni.

Celje
Direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc je povedal, da bo zaradi umika soglasij bolnišnica imela v enem mesecu za milijon evrov izgube prihodkov. Zagotavljali bodo 24-urno zdravstveno varstvo na bolnišničnih oddelkih. Tako bodo stalno delovali kirurška in internistična prva pomoč, intenzivna medicina in vsa do zdaj obstoječa dežurna mesta. Na posameznih specialističnih področjih bo zaradi zmanjšanega obsega dela zdravnikov proces zdravstvene oskrbe okrnjen. Po pričakovanjih strokovne direktorice celjske bolnišnice Frančiške Škrabl Močnik bo obseg operacijskega časa na operativnem medicinskem področju v septembru v povprečju manjši za približno 30 odstotkov, tako da bodo morali določeno število nenujnih bolnikov prenaročiti. O tem jih bodo obvestili na začetku septembra.

Slovenj Gradec
V Slovenj Gradcu pa na prvem mestu ni vprašanje umika soglasij za dežurstva. Direktor bolnišnice Janez Lavre ima v svojih mislih predvsem gradbena dela, ki za zdaj potekajo po načrtu. Razmišljajo tudi o organizaciji dela po 1. septembru. Zagotavljanje 24-urne dežurne službe in zdravstvenega varstva bodo organizirali v obliki turnusnega dela. Lavre meni, da se bo tudi preostali program lahko izvedel, vseeno pa pričakuje podaljšanje čakalnih dob na kirurškem področju, na področju ginekologije v ambulantnem delu in morda tudi na otroškem oddelku.