Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Iztok Kos je v uvodu povedal, da strategija prinaša ključne izboljšave na področju organizacije, digitalizacije in dostopnosti zdravstvenih storitev, ki bodo zato hitrejše, enakopravnejše, dostopnejše in tudi bolj kakovostne.

Predstojnik centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Radivoje Pribaković Brinovec je povedal, da je v zadnjih desetih letih država s sredstvi norveškega finančnega mehanizma, evropskega socialnega sklada in evropskega sklada za regionalni razvoj intenzivno investirala v primarno zdravstveno varstvo z investicijami v zdravstvene domove in z vzpostavitvijo centrov za krepitev zdravja.

Strategija po njegovih besedah zajema vse dejavnosti na primarni ravni, ne le posamezne cilje. "Želel bi izpostaviti strateški cilj dva, ki govori o usmerjenosti v preventivno zdravstveno varstvo, in cilj tri, ki govori o vključenosti in opolnomočnosti prebivalcev, uporabnikov, pacientov. Vsebujeta aktivnosti za povečevanje zdravstvene pismenosti, kjer govorimo predvsem o izboljševanju organizacijske zdravstvene pismenosti in navigacijske zdravstvene pismenosti. To pomeni, da želimo pacientom posredovati ustrezno formulirane, tudi ustrezno skomunicirane informacije, kako lahko, ko se znajdejo z neko boleznijo, hodijo skozi ta sistem, da dobijo optimalno oskrbo," je pojasnil.

Strategija, kot je navedel, predvideva krepitev mreže služb na primarni ravni, od ambulant izbranih zdravnikov v družinski medicini, primarni pediatriji, primarni ginekologiji do naslednje ravni služb, kot so centri za krepitev zdravja, razvojne ambulante, centri za duševno zdravje, patronažno zdravstveno varstvo …

Specialistka družinske in urgentne medicine Renata Rajapakse, direktorica ZD-ja Domžale, je povedala, da je primarno zdravstveno varstvo tisti široki temelj v zdravstvenem sistemu, ki pokriva največ potreb prebivalcev, in to od rojstva do smrti v vseh njihovih potrebah in je vstopno mesto vseh prebivalcev v zdravstveni sistem.

"Slovenija kot takšna sodi med države, ki imajo zelo dobro urejeno primarno zdravstveno varstvo. Pacienti v Sloveniji zelo veliko dobijo na primarni ravni," je dejala.

"V Sloveniji je na primarni ravni nabor dejavnosti, ki jih lahko zagotovimo pacientom, res velik, marsikje v Evropi ni. Tam je pač morda družinski zdravnik, morda še pediater, morda imajo po nekaterih državah tudi socialne delavce bolj vključene, ampak pri nas je res veliko storitev," je dodala.

Kot primer dobre prakse, sploh v zadnjem času, ko se vedno bolj poudarja prehod iz zgolj zdravljenja bolezni k pristopom za njihovo preprečevanje in izboljšanje zdravja nasploh, pa slovensko primarno zdravstvo po njenih besedah prepoznava tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Ob tem je poudarila, da se v Sloveniji spopadamo tudi z izzivi v primarnem zdravstvenem varstvu. "Na eni strani gre za neko nezadovoljstvo pacientov, vedno večje potrebe pacientov, tudi razvoj medicinske stroke gre hitro naprej, infrastruktura nam je mogoče malo zastala nekje, ni se morda dovolj razvijala. Na drugi strani pa, če pogledamo zaposlene v zdravstvu, se tako v Sloveniji kot povsod drugje spopadamo s pomanjkanjem kadra, ki bi želel delati na primarni ravni," je poudarila.

"Eden od izpostavljenih izzivov na družinski medicini je, da imajo v bistvu toliko administracije, obračunavanj, vnašanj papirnatih zadev. Na tem področju je bila pred kratkim kar velika in pomembna sprememba. Spremenila se je trajnost napotnice, da ni treba pacientu vsako leto priti po novo napotnico ali pa če gre na en pregled. Zdaj je napotnica izdana, kar pomeni, da je družinski zdravnik pacienta zaupal kolegu specialistu, da ga bo obravnaval, dokler bo to potrebno," je še povedala.

Pacienti v ospredju

"V strategiji v ospredje postavljamo pacienta," je tudi pojasnila Rajapakse. Ljudem želijo čim bližje domu zagotoviti pravično dostopnost do zdravstvenega varstva in poskrbeti za njihovo integrirano obravnavo, da bi jim v čim večji meri zagotovili obravnavo na enem mestu in jih čim manj pošiljali "od enih do drugih vrat".

Ob tem se usmerjajo v preventivo, ljudi želijo čim bolj opolnomočiti, da bi bili pripravljeni nameniti trud in čas za svoje zdravje. Po drugi strani pa so potrebne tudi finančne spodbude tako za kadre kot opremo. Poskrbeti je treba tudi za bolj učinkovito upravljanje in vodenje. Da je sledenje nekaj, kar bi v Sloveniji lahko izboljšali, so jih opozorili tudi zunanji strokovnjaki, je še pojasnila.

Izpostavila je še, da so v strategiji opisane aktivnosti za doseganje ciljev, pa tudi nosilci aktivnosti in okvirni roki. Sledila bo priprava akcijskih načrtov. Za to bo zadolžen t. i. usmerjevalni odbor, ki bo vzpostavljen v treh mesecih po sprejetju strategije. V njem bodo zastopani predstavniki pacientov, izvajalcev, pristojnih resornih ministrstev, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in tudi stroka.

Med aktivnosti, ki jih že opredeljuje strategija, je Rajapakse navedla promocijo dela v primarnem zdravstvu, sploh med študenti, saj opažajo, da lahko mlade zdravnike uspešneje obdržijo na primarni ravni, če tam delajo že kot študenti ali pripravniki. Načrtujejo tudi spodbude za poučevanje na primarni ravni in dodatno možnost podiplomskega izobraževanja za zdravstvene delavce.

Strategija predvideva tudi kombinirano zaposlovanje na različnih ravneh, kar pomeni, da bi lahko zaposleni opravljali dodatne storitve tudi v bolnišnicah in v svojih ambulantah.

Med aktivnostmi za boljšo dostopnost pa je navedla možnost dodatnega dela v ambulantah za povečanje dostopnosti, boljšo infrastrukturo za invalide, vzpostavitev novega modela nujne medicinske pomoči in dispečerskega sistema ter razvoj novih modelov zobozdravstvene obravnave z mobilnimi timi.

Deset strateških ciljev

Strategija se osredotoča na deset strateških ciljev, glavni cilj pa je zagotoviti integrirano, kakovostno in stalno obravnavo pacientov, ki bo skladna z njihovimi potrebami v vseh življenjskih obdobjih, so prejšnji teden sporočili po seji vlade.

Med strateškimi cilji so med drugim navedli pravično dostopnost do zdravstvenih storitev čim bližje posameznikovega bivališča, usmerjenost v preventivno zdravstveno varstvo in integrirano obravnavo pacienta.

Ministrstvo za zdravje bo pripravilo akcijske načrte za izvedbo strategije v več fazah. Prvi akcijski načrt za leti 2025 in 2026 bo vključeval konkretne ukrepe, ki bodo zagotovili boljšo dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev na primarni ravni, napovedujejo.