prejel več kot 100 tisoč evrov. Naših podatkov ni želel komentirati.

Lestvico nakazil smo pripravili na podlagi 21 seznamov "prenosov vrednosti", ki so jih javno objavila farmacevtska podjetja. Na seznamu izstopa Marko Gričar, znan predvsem po skrbi za Ivana Zidarja, obiskal ga je tudi v priporu. Zaposlen je kot kardiolog na Interni kliniki UKC-ja Ljubljana, hkrati je za svetovanje od farmacevtov prek računa svojega samostojnega podjetja prejel 12 tisoč evrov.

Ob tem je lastnik in direktor podjetja Edumedic, ki je lani za organizacijo farmacevtskih dogodkov prejelo 96.847 evrov. Na naše prošnje za pojasnila ni odgovarjal, so pa iz Kliničnega centra sporočili, da nima soglasja vodstva za vodenje podjetja Edumedic in za sklepanje svetovalnih pogodb, kar pa po njihovem mnenju - če ne gre za konkurenčno dejavnost - ni nujno.

Denar za članke in predavanja
Brez težav pa je slabih 30 tisoč evrov od farmacevtskih družb pojasnil predstojnik endokrinologije na UKC-ju Ljubljana Andrej Janež. "Vse honorarje sem prejel za predavanja v tujini. Za dva od omenjenih farmacevtskih naročnikov sodelujem tudi pri svetovanju glede načrtovanja kliničnih raziskav na evropski ravni s področja diabetesa," je skupni znesek 29.550 evrov pojasnil Janež.

Predstojnik ljubljanske endokrinologije je eden od tretjine prejemnikov farmacevtskih nakazil, ki so se strinjali z javno objavo zneskov, ki so jih prejeli za delo poleg službe. "Da te farmacevtska podjetja povabijo za predavanje tujim strokovnjakom ali k načrtovanju kliničnih raziskav, moraš izkazovati določene znanstvene reference na svojem področju," je povedal Janež, ki je s svojimi dejavnostmi seznanil tudi delodajalca.

Raziskave, predavanja, tujina
Kot strokovnjak za ožje področje diabetologije in endokrinologije sodeluje s farmacevtskimi družbami tudi Andrej Zavratnik z oddelka za endokrinologijo UKC-ja Maribor. "Sodelujem kot predavatelj na kongresih, na prošnjo farmacevtskih družb pišem strokovne članke," pojasnjuje Zavratnik, ki je na račun svojega samostojnega podjetja prejel 22.450 evrov bruto. Tudi večina drugih zdravnikov z lestvice prejemnikov farmacevtskih sredstev je nakazila utemeljila s sodelovanjem v raziskavah in na predavanjih.

Plačujejo se nepotrebne študije
Po mnenju profesorja na fakulteti za farmacijo Boruta Štruklja so bolj kot javno objavljeni podatki vprašljivi tisti, ki se skrivajo in lahko bistveno vplivajo na delo zdravnikov. "Velikokrat se delajo, predvsem za generična zdravila, študije, ki mogoče niso nujno potrebne. Zdravnike se vplete v študijo in se jim pove: bolj ko boste uporabljali naša zdravila, bolj bomo videli korist za bolnike in prek tega se pretaka določen denar," je prepričan Štrukelj. Sam je za plačilo farmacevtskih podjetij predaval v Kazahstanu.

Zdravniki z istimi argumenti kot farmacevti
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozarjajo, da zdravniki predpišejo vsako leto več zdravil. Del rasti je povezan s staranjem prebivalstva, povezavo pa vidijo tudi z dejavnostmi farmacevtskih podjetij. "Vsa nova zdravila se uvajajo prek sofisticiranih marketinških prijemov. V nekaterih primerih imam občutek, da zdravniki govorijo z enakimi argumenti kot farmacevti," je povedal vodja oddelka za zdravila ZZZS-ja Jurij Fürst. Po njegovem mnenju bi morali prav vsa nakazila javno objaviti. Podobno imajo v zakonu zapisano v devetih evropskih državah in v ZDA.

Register Kliničnega centra sameva
Pri nas zakonskih obveznosti za razkritje takšnih podatkov ni. Kljub temu je ljubljanski UKC to zahteval od svojih zaposlenih z internimi navodili. Vendar jih večina, kot smo ugotovili, tega ne upošteva. Številni zdravniki za takšen register pogodb celo sploh niso vedeli.