Zgodba se vleče že kar nekaj časa, Klokočovnik pa ministrstvu, odkar ga vodi Dorjan Marušič, očita, da mu preprečuje opravljanje njegove kirurške dejavnosti. Prejšnji minister za zdravje Borut Miklavčič je tik pred odhodom z ministrstva leta 2010 Klokočovnikovemu Zavodu za kardiovaskularno dejavnost podpisal koncesijo za program operacij na srcu v višini okoli 600.000 evrov.

A Klokočovnik tega še vedno ni začel izvajati, saj mu Splošna bolnišnica Izola ne želi zagotoviti prostorov in pogojev za opravljanje operacij. Da mu bodo v letu 2011 dali na razpolago operacijske dvorane in osebje za njegovo zasebno dejavnost je marca 2010 z zavezujočo izjavo obljubil takratni direktor bolnišnice, to pa je bil tudi pogoj, da je Klokočovnik koncesijo prejel.

Svet bolnišnice je dogovore ustavil
Vendar je nato svet zavoda bolnišnice dogovarjanje ustavil, saj je želel od vodstva celovito strategijo sodelovanja z zunanjimi sodelavci, preden se podpisujejo nove pogodbe. Do leta 2012 ima izolska bolnišnica za opravljanje kardiovaskularnih operacij sklenjeno pogodbo s centrom za kardiovaskularne bolezni MC Medicor. In prav na to je Kločovnik opozarjal že februarja, ko je zadržanost sveta SB Izola povezal z interesi Medicorja.

Ovadba proti direktorju šempetrske bolnišnice
Prav tako se mu v tem času ni uspelo dogovoriti, da bi operacije lahko izvajal v prostorih ljubljanskega kliničnega centra ali pa v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici. Marca je tako skupina, podpisana kot pošteni kirurgi in zdravniki iz Nove Gorice in Ljubljane, ovadila direktorja šempetrske bolnišnice Silvana Saksido, saj je po njihovem mnenju podpisal s Klokočovnikom pogodbo brez javnega razpisa in brez soglasja ustanovitelja.

Takrat so pogodbo označili za škodljivo, saj bi lahko Klokočovnik v korist svojega zasebnega zavoda in na škodo kliničnega centra bolnike za vstavljanje srčnih vzpodbujevalnikov preusmerjal v Šempeter in bi kliničnemu centru prevzel del že plačanih operacij.

Klokočovnik je to domnevo za TV Slovenija pospremil z besedami, da si "dejstva, da ostajajo vsa vrata zanj zaprta, ne more razložiti drugače kot tako, da za vsem stoji vplivna skupina z ministrom Dorjanom Marušičem na čelu, ki si prizadeva, da bi poleg ministrovanja občasno oblekel tudi belo haljo".

"Klokočovnikova koncesija je sistemska napaka"
Marušič je njegove očitke zavrnil in zanikal, da bi sam kakorkoli oviral Klokočovnika. Ministrstvo pa je že pred tem februarja uvedlo upravni nadzor nad izvajanjem koncesije, pozneje pa je minister primer Klokočovnikove koncesije označil za sistemsko napako. "S podpisom ministra postane koncesija pravnomočna. Da pa se koncesija dejansko uveljavi, morajo slediti še nekateri koraki. Če želi koncesionar svojo koncesijo izvajati, mora izpolniti še druge pogoje," je poudaril. Ker Zavod za kardiovaskularno dejavnost nima prostorov za izvajanje operacij, se je torej postavilo vprašanje, kako bo koncesijo sploh izvajal.

Bi ministrstvo lahko pospešilo dogovor?
A Klokočovnik zdaj v prijavi protikorupcijski komisiji trdi, da glede na to, da je izolska bolnišnica javni zdravstveni zavod, ki je pod nadzorom in regulatornim vplivom ministrstva za zdravje, obe inštituciji pa ravnata usklajeno, obstaja sum, da so njihova dejanja koruptivna. Prepričan je tudi, da bi ministrstvo lahko omogočilo, da izolska bolnišnica sklene dogovor z njegovim zavodom, saj je država ustanovitelj bolnišnice, prek imenovanja sveta zavoda in direktorja pa tudi organ upravljanja te bolnišnice.

"Mnogo težko bolnih bolnikov čaka na srčne operacije, zato ni razumljivo, zakaj bi država (ministrstvo za zdravje), ki jim je dolžna nuditi zdravstveno oskrbo, oziroma njen javni zavod, preprečevala začetek izvajanja teh operacij," v prijavi dodaja Klokočovnik. Na operacijo na odprtem srcu morajo bolniki čakati med 25 in 180 dnevi.