Predstojnica centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inšitutu za javno zdravje Alenka Kraigher je v ponedeljek pojasnjevala, da so ves konec tedna (tudi ob pomoči policije) iskali ljudi, ki so bili v stiku z bolno sestro: "Samo v nedeljo je bilo obravnavanih več kot 150 otrok in njihovih spremljevalcev."

Cepili so jih zdaj
Če so ugotovili, da otrok ali odrasli, ki je bil v stiku z medicinsko sestro, ni bil cepljen ali ni prejel dveh odmerkov cepiva, so ga cepili, pri nekaterih posebej ogroženih pa je bila potrebna tudi zaščita z imunoglobulini. Tako so v nedeljo proti ošpicam cepili okoli 60 otrok in odraslih.

Tudi zato zdravniki znova opozarjajo na pomembnost precepljenosti populacije, ki mora biti vsaj 95-odstotna - pri nas je ta trenutno slabih 94 odstotkov, najslabše pa je v Ljubljani, kjer je cepljenih manj kot 90 odstotkov ljudi. Cepivo je bolj zanesljivo, če je človek cepljen dvakrat.

Pri nas otroke cepimo s kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR) - prvi odmerek cepiva dobijo dojenčki, stari od 12 do 18 mesecev, drugega pa pri sistematskem pregledu za vstop v osnovno šolo (ko je otrok star 5-6 let), ko ga navadno združijo s cepljenjem proti hepatitisu B, pojasnjujejo na NIJZ-ju.

Nekateri ne morejo biti cepljeni, a jih ogrožajo "prostovoljno" necepljeni
Nekaterih otrok proti tem trem boleznim ne morejo oz. ne smejo cepiti - če je otrok malo bolj bolan (npr. ima povišano telesno temperaturo in ne zgolj prehlada), cepljenje začasno odložijo. Če pa je otrok že imel hudo alergično reakcijo ali drug resen neželen učinek po prejšnjem odmerku istega cepiva, cepljenja ne opravijo. Za te otroke namreč presojajo od primera do primera, ali ga bodo cepili z drugim cepivom ali pa sploh ne. Strokovni direktor pediatrične klinike Rajko Kenda ob tem opozarja, da je edino, kar te otroke varuje, "dejstvo, da je populacija ustrezno precepljena".

"Za hip si predstavljajte, da imate doma takšnega otroka, potem pa zboli - in lahko zboli s posledicami - ali pa celo umre, ker vaš sosed meni, da je njegov otrok zdrav in se mu ne more nič zgoditi, in ker starši sošolcev menijo, da je cepljenje itak brez zveze," je v ponedeljek opozarjal Kenda.

Kakšni so neželeni učinki?
Kot vsa cepiva ima, kot je znano, lahko tudi cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam neželene učinke, priznavajo na NIJZ-ju. Blagi neželeni učinki (pogosti) so: bolečina in/ali rdečina na mestu vboda, povišana telesna temperatura, oteklina obušesne slinavke, izpuščaj, razdražljivost, neješčnost, nespečnost. Redko se pojavijo zmerni neželeni učinki, kot so: visoka telesna temperatura (več kot 40,5 stopinje), krči po telesu. Resni neželeni učinki (ki pa so zelo ali izjemno redki) pa so resna alergična reakcija (ki se pojavi pri manj kot eni osebi na 10.000 odmerkov), negnojni (serozni) meningitis.

Pri tem na NIJZ-ju poudarjajo, da so resne alergične reakcije izjemno redke po katerem koli cepivu in se pojavijo v nekaj minutah ali urah po cepljenju. Znaki so težko dihanje, hropenje, bledica, oslabelost in hiter srčni utrip. Visoka vročina ali krči po telesu se lahko pojavijo v enem tednu po cepljenju.

Do leta 2010 nobenega primera, letos že 13
Deset let, do leta 2010, ni bilo pri nas niti enega primera ošpic, letos pa smo imeli že 13 primerov, med njimi tudi nekaj takšnih, ki so bili cepljeni z enim ali dvema odmerkoma, saj nekateri kljub cepljenju ne razvijejo popolne zaščite. Ošpice so namreč visoko nalezljiva otroška bolezen, ki se prenaša kapljično. Pri tistih, ki zbolijo, se najprej pojavijo kašelj, izcedek iz nosu, vnetje veznic, občutljivost na svetlobo in visoka telesna temperatura (na splošno znaki spominjajo na prehlad), v drugem obdobju bolezni pa se začnejo pojavljati značilni rdeči izpuščaji. Bolezen lahko povzroči številne zaplete - od bakterijskih (vnetje srednjega ušesa, pljučnica) do izjemno redkih, a tudi zelo nevarnih, kot so krči, vnetje možganov.