Z boleznimi, ki prizadenejo osrednji živčni sistem, se spopada že vsak peti Slovenec in so povzročile skupno že 2,4 milijarde evrov stroškov, je ob današnjem začetku regionalnega kongresa Svetovne psihiatrične zveze poudaril predsednik združenja psihiatrov Peter Pregelj. Kot je dejal, so psihične motnje povezane z ekonomsko krizo in jo tudi soustvarjajo, delež sredstev, namenjenih odpravljanju teh bolezni v Sloveniji, pa je po njegovih besedah zelo nizek.

Po podatkih evropske raziskave Cost of Brain Disorders in Europe 2010 za Slovenijo se s psihičnimi motnjami srečuje že vsak peti Slovenec, na letni ravni pa povzročajo skoraj 600 milijonov evrov neposrednih zdravstvenih stroškov in posrednih družbenih stroškov.

Več bolnikov z motnjami, povezanimi s stresom
Številne raziskave so pokazale, da se je med krizo povečalo število bolnikov s psihičnimi motnjami, predvsem tistimi, na katere ima vpliv stres. To so predvsem prilagoditvena motnja in različne oblike depresije, je dejal Pregelj.

Ekonomska kriza vpliva tudi na povečanje števila primerov samomorilskega vedenja. Kot je opozoril strokovnjak, so do krize opažali postopen padec števila samomorov, v zadnjih letih pa je, kot pravi, mogoče zaznati povečevanje števila samomorov. Pri samomorilnem vedenju je pomemben dejavnik stres, ki ga povzroča okolica. Iz lani opravljene slovenske raziskave je razvidno, da je v regijah, kjer je več brezposelnih, tudi več samomorov.

Na večino psihičnih motenj vplivajo tako dejavniki okolja kot dejavniki, povezani z dednostjo. Pri nekaterih ima večji vpliv dednost, na primer pri shizofreniji in bipolarni motnji, pri drugih pa imajo večji vpliv okoljski dejavniki, zlasti stres. To so prilagoditvena motnja, akutna stresna reakcija in posttravmatske stresne motnje, pojasnjuje predsednik Združenja psihiatrov Slovenije.

Na že prisotno psihično motnjo še dodatno vplivajo dodatne obremenitve, kot so družinske katastrofe, dolgotrajna brezposelnost, negotova zaposlitev, možnost izgube službe in tudi pitje alkohola. Vse to povzroča stres, ki vodi do sprememb v delovanju samega osrednjega živčevja in organizma.

Opazujte osebe v svoji bližini
Pregelj je poudaril pomen prepoznavanja samomorilnega vedenja in napotitve na ustrezno zdravljenje. Odvisno od vrste psihične motnje so mogoča različna zdravljenja bolnikov, med drugim s psihoterapevtskimi metodami ali z zdravljenjem z zdravili.

Na kongresu so v ospredju stigmatiziranost bolnikov z duševnimi motnjami, prizadevanja za zmanjšanje stopnje samomorilnosti in skupnostna oskrba. Kot je dejal Pregelj, gre za tri pomembna področja duševnega zdravja, pri katerih je še posebej težko zagotoviti primerne razmere za izboljšanje položaja bolnikov ob pogojih, v katerih je trenutno slovenska družba.