"Res je, da od leta 2010 opažamo rahel porast števila samomorov, in sicer pri moških, medtem ko je pri ženskah relativno stabilno. Čemu pripisujemo dejstvo, da se je število samomorov nekoliko povečalo, bi težko komentirala. Lahko, da gre za slučajna nihanja, saj se dogaja, da se eno leto število malo poveča, drugo pa malo upade, delno pa je to lahko vpliv tudi ekonomske krize," pravi doc. dr. Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in poudarja, da povečanje števila samomorov ne more biti samo vpliv ekonomske krize. "Slovenija je že pred krizo spadala med države, ki so bolj ogrožene, ko govorimo o samomoru."

80 odstotkov samomorov storijo moški
Letno si po svetu življenje vzame več kot 800.000 ljudi, od tega največ v revnejših državah. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da v Evropi naredi samomor štirikrat več moških kot žensk, glede starosti pa velja, da se največkrat za samomor odločijo starejši od 65 let.

Slovenija je že leta med državami z najvišjo stopnjo samomorilnosti: za Litvo (30,7 smrti na 100.000 prebivalcev), Madžarsko (21,5 na 100.000) in Finsko (18,5 na 100.000) je med državami članicami Evropske unije po številu samomorov s količnikom 18,4 na 100.000 na 4. mestu, kažejo podatki Evropske unije iz leta 2010. Na drugi strani so najmanj samomorov zaznali v Grčiji (3,3 smrti na 100.000 prebivalcev), Italiji, Španiji, Veliki Britaniji, Malti in na Nizozemskem.

Litva je tudi v svetovnem merilu na prvem mestu lestvice držav z najvišjo stopnjo samomorov. Na drugem mestu je Južna Koreja, potem sledijo Belorusija, Kazahstan, Rusija in Indija, kažejo podatki Svetovne zdravstvene organizacije.

V 15 letih veliko izboljšanje preventive
Kot pravi Roškarjeva, je znižanje samomorilnega količnika Slovenije v zadnjem desetletju posledica več dejavnikov: v tem obdobju so se močno povečale preventivne dejavnosti, poleg tega pa ljudi, ki so v stiski, tudi ključni strokovnjaki prej prepoznajo, prej poiščejo pomoč in so bolje zdravljeni. "Še nekaj je pomembno: da so v tem desetletju, ko smo v Sloveniji zaznali upad samomorilnega količnika, tak trend opazile tudi druge države, ki imajo visoke količnike," pojasnjuje Roškarjeva.

Vzhod Slovenije še vedno spada med bolj ogrožena območja, ko govorimo o samomorilnosti. "Slovenija se deli skoraj na pol. Vzhodne regije - Maribor, Celje, Ravne na Koroškem, Prekmurje in Novo mesto - so regije, kjer je količnik samomorilnosti nad slovenskim povprečjem. To je verjetno povezano tudi z manjšo gospodarsko razvitostjo, slabšimi življenjskimi pogoji, hkrati pa so to tudi regije, ki so izpostavljene večji porabi alkohola," pojasnjuje Roškarjeva.

V celjski regiji 15-odstoten upad količnika samomorilnosti
Regija, ki po njenih besedah pozitivno izstopa, je celjska, kjer je količnik samomorilnosti v zadnjem desetletju upadel za 15 odstotkov, kar je zelo dobra novica. Tam so izvajali veliko preventivnih dejavnosti, celotna skupnost se je aktivirala, na različnih ravneh, od šolskih svetovalnih delavcev do splošnih zdravnikov, veliko pa so naredili tudi glede dostopnosti pomoči. "Vse to so dejavniki, ki so verjetno pripomogli k upadu količnika. Ponekod pa tega ni: na primer v Prekmurju ali Ravnah na Koroškem je, kar se tiče dostopnosti pomoči, stanje slabše. Na Ravnah na Koroškem donedavna recimo sploh niso imeli psihiatra ali pa so imeli samo enega. Če je človek v stisku, pa ni psihiatra ali drugega strokovnjaka, potem imamo veliko težavo," našteva praktične posledice razlik med regijami.

Kot kažejo statistični podatki, pa se v zadnjih letih nenehno povečuje število starejših, ki naredijo samomor. Kot pravi Roškarjeva, starejši že na splošno sodijo med bolj ogrožene skupine za samomor, kajti ogroženost s starostjo narašča, saj se s starostjo kopičijo dejavniki tveganja za samomor. "Pri starejših se kar naenkrat zbere več teh dejavnikov tveganja za samomor: pešajo fizične moči, začnejo se telesne bolezni, vrstniki začnejo umirati, posledično so osamljeni, spopadajo pa se tudi s slabšim socialno-ekonomskim položajem," pojasnjuje vzroke, a hkrati dodaja, da ima odprtje centrov dnevnih dejavnosti za starejše zelo pozitiven učinek, saj se tako manjša njihova osamljenost.

Vsakdo mora biti pozoren na okolico
Podatki kažejo, da je 40 odstotkov tistih, ki naredijo samomor, poročenih. Kako naj partner ukrepa, kadar opazi, da se je njegov partner znašel v veliki stiski? Roškarjeva opozarja, da to ni vezano na partnersko zvezo, ampak na to, kako na splošno ljudje opazijo stisko sočloveka. "Ali se spremeni obnašanje drugega človeka, pozorni moramo biti na vsako obnašanje, ki ni značilno za tistega človeka, če se recimo prej družabna oseba začne umikati v samoto, prej urejena oseba ne da več nič na svoj videz, nekateri se poslavljajo, čeprav nikamor ne gredo, in pišejo oporoke, nekateri pa tudi verbalno opozarjajo, da si bodo nekaj naredili," našteva znake, na katere moramo biti pozorni.

Pomembno vlogo pri ozaveščanju družbe o nujnosti pravočasnega iskanja pomoči, igrajo tudi mediji. "V zadnjem času je bilo več primerov t. i. razširjenih samomorov, ko storilec iz ljubosumja najprej ubije nekoga drugega, potem pa sodi še sebi. Poročanje v medijih takrat ni bilo primerno, kajti ni se dovolj poudarilo, da je treba poiskati pomoč, ko se družina znajde v taki stiski."

"Preprečevanje samomora - ves svet povezan"
Geslo letošnjega svetovnega dneva preprečevanja samomora je Preprečevanje samomora – ves svet povezan, kar odraža pomembnost povezav na različnih ravneh za uspešno preprečevanje samomora. Kot navajajo v združenju Ozara Slovenija, nacionalnem združenju za kakovost življenja, so pomembne tako povezanost na področju kliničnih strok (sodelovanje strokovnjakov za uspešno obravnavo ogroženih), povezanost in sodelovanje med različnimi akterji in resorji (šolstvo, sociala, zdravstvo, znanost), kot povezanost na nacionalni in mednarodni ravni ter - kot ena izmed ključnih - povezanost med ljudmi.