Člani so soglasno podprli predlog Andreja Magajne (SD) in tako ministrstvu za zdravje in vladi predlagali, naj preučita usklajenost zakonske ureditve s temeljnimi cilji lekarniške dejavnosti. Soglasno pa so podprli tudi predloge sklepov SDS-a, s katerimi odbor predlaga ministrstvu za zdravje in vladi, da s pristojnimi institucijami ugotovi, ali je bilo poslovanje v Lekarni Ljubljana v skladu z zakonom. Sprejeli so tudi predlog, da se ob ugotovitvi pravne praznine predlaga ministrstvu in vladi popravek zakonodaje na področju zdravil in galenskih izdelkov.

Minister za zdravje Borut Miklavčič je ob tem sicer opozoril, da so vsi sklepi, ki jih je predlagal SDS, že realizirani. Kot pojasnjuje, je Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke Lekarni Ljubljana že izdala odločbo po upravnem postopku, s katero so lekarni prepovedali proizvodnjo in promet spornih sedmih izdelkov. Agencija pa je v sodelovanju z zdravstvenim ministrstvom in še nekaterimi drugimi institucijami pripravila tudi osnutek zakona o galenskih izdelkih, ki bo šel po besedah ministra z začetkom naslednjega tedna v usklajevanje.

Naslednji teden izdana odločba o globi Lekarni Ljubljana?
Predvidoma do začetka prihodnjega tedna pa bo javna agencija po besedah namestnice direktorice agencije Vesne Koblar Lekarni Ljubljana tudi izdala odločbo po prekrškovnem postopku, s katero bodo lekarno oglobili za trženje izdelkov kot galenskih, ki pa bi morali biti po ugotovitvah agencije registrirani kot zdravila.

"Obračanje k profitnosti skrb vzbujajoče"
Sicer člane odbora kot tudi mnoge predstavnike stroke - predsednico Zdravniške zbornice Slovenije Gordano Živčec Kalan, predsednico sekcije zasebnih lekarn na Lekarniški zbornici Slovenije Martino Klajnšček, predstavnika fakultete za farmacijo Mitjo Kosa in Stanislava Gobca, predstavnika Slovenskega farmacevtskega društva Aleša Obrezo - skrbi gibanje v lekarniški dejavnosti, ki se odraža v obračanju k profitnosti. Posledično so zaskrbljeni tudi nad vlogo farmacevtov v lekarnah, ki se oddaljuje od strokovne ter približuje marketinški.

Tako delovanje lekarn lahko privede do nekritične in čezmerne uporabe zdravil, zaradi česar trpi zdravje prebivalstva, ki ima posledico v večjem številu hospitaliziranih bolnikov, meni Klajnščkova. Po drugi strani pa sta po njenih besedah pri ljudeh močno omajana ugled farmacevtov ter zaupanje v zdravila, kar ima prav tako negativen vpliv na javno zdravje.