Za hemoragično mrzlico, katere znaki so visoka vročina, mrzlica, hude bolečine, redko sledi tudi smrt, na leto običajno zboli približno 30 ljudi, letos pa uradni podatki kažejo na več kot 200 primerov. Nazadnje so večji porast mišje mrzlice zaznali leta 2012, ko je v enem letu zbolelo 185 ljudi.

Med okuženimi je trikrat več moških kot žensk, najpogosteje starih od 25 do 64 let, zbolelo pa je tudi nekaj otrok. Glavni žarišči mišje mrzlice sta v jugovzhodni Sloveniji in podravski regiji. Za zdaj ni bilo smrtnega primera, hospitalizirali so vse bolnike z bolečinami v sklepih, z visoko vročino, mrzlico, glavobolom, pojasni Tatjana Lejko Zupanc s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC-ja Ljubljana in doda: "Čez nekaj dni se pojavita medel vid in v najhujših primerih odpoved ledvic."

Na infekcijski kliniki v Ljubljani zaradi mišje mrzlice zdaj zdravijo enega bolnika, skupno so letos zdravili 48 ljudi. "Kar je res veliko, običajno jih ni več kot deset," pojasni Tatjana Lejko Zupanc. Zaradi blage zime in veliko hrane je miši, voluharjev in podgan letos več kot običajno.

Ti glodavci so nosilci hantavirusov. Kot pojasnjuje Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, miši za virusom ne zbolijo, temveč virus izločajo v slini, seču, blatu. "Virus se tako prenaša na okolje, na našo hrano, in ko to vdahnemo, se lahko okužimo."

V Sloveniji bolezen pozvročata predvsem dva virusa: "Prvi je virus Pumaala, ki poteka relativno lažje, drugi je virus Dobrava, ki so ga odkrili slovenski mikrobiologi. Pri tem je lahko okužba hujša," pove Lejko Zupančeva.

V zadnjih 35 letih je pri nas zaradi mišje mrzlice umrlo 15 ljudi, nazadnje leta 2008, nekaj bolnikov je začasno potrebovalo dializo. Strokovnjaki zato svetujejo previdnost pri čiščenju kleti in vrtnih lop. Grilčeva z NIJZ-ja pa odsvetuje posedanje na golih tleh v naravi in zadrževanje na območjih, kjer so sledovi glodavcev.