Med srčno-žilne bolezni med drugim spadajo možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pektoris, arterijska hipertenzija. Da je strah pred temi boleznimi in težavami, ki jih te bolezni povzročajo, premajhen, da bi se potrudili in se odpovedali nezdravim življenjskim navadam, pred letošnjim dnevom srca opozarja Svetovna zveza za srce (World Heart Federation). Na enem od plakatov tako ljudi sprašujejo, česa jih je bolj strah – morskih psov ali srčno-žilnih bolezni.

"Dejstvo je, da so srčno-žilne bolezni še vedno glavni morilec prebivalstva tako po svetu kot pri nas," je v uvodu spletne novinarske konference, ki so jo pripravili v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, opozoril primarij na kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC-ja Ljubljana Matija Cevc. Dodal je, da se so v moški populaciji po številu smrti v zadnjih letih na prvo mesto prišle rakave bolezni, a kljub temu 45 odstotkov vseh smrti po njegovih navedbah še vedno povzročijo srčno-žilne bolezni. Zaradi bolezni srca in ožilja na svetovni ravni prezgodaj umre skoraj 21 milijonov ljudi na leto.

"Težave pri srčno-žilnih boleznih so izredno velike, pravzaprav so simptomi in težave bistveno hujše kot pri rakavih boleznih," je poudaril in opozoril, da se v javnosti temu še vedno posveča premalo pozornosti. "Ljudje se bojijo ugriza morskega psa, pa jih zaradi tega skupno umre šest ali sedem na leto, morski pes pa ugrizne 100 ljudi. Zaradi srčno-žilnih bolezni pa samo v Sloveniji vsako leto umre več tisoč ljudi," je orisal razsežnost.

Ključno je spremljati krvni tlak, sladkor, skrbeti za ustrezno telesno težo ...

Internistka Katarina Vukelič iz Zdravstvenega doma Grosuplje je poudarila, da moramo o srčno-žilnih boleznih govoriti pravočasno, še preden se razvijejo. "Biti moramo korak pred razvojem bolezni in govoriti o dejavnikih tveganja. Če jih obvladujemo, tudi preprečimo razvoj bolezni," je dejala.

Sorodna novica V Sloveniji vsako leto zaradi srčnega infarkta umre skoraj dva tisoč ljudi

Zdravnica je ob tem poudarila, da je zelo pomembno spremljati kardiometabolne dejavnike tveganja, ki lahko vodijo v razvoj srčno-žilnih bolezni. Naštela je povišan krvni tlak, maščobe v krvi, krvni sladkor ter čezmerno telesno težo in trebušno debelost. Ob tem je pomemben dejavnik tveganja tudi kajenje tobačnih izdelkov.

"Če ne zdravimo povišanega holesterola, krvnega tlaka, krvnega sladkorja, če je ob tem še kajenje, gre kar za 5-krat večje tveganje za razvoj srčnega infarkta kot pri zdravih ljudeh," je opozorila. "Nekdo, ki ima sladkorno bolezen, se mu lahko življenje skrajša za šest let. Če je ob tem prebolel še srčni infarkt, se mu življenje skrajša kar za 12 let," je ponazorila.

"Mislim, da bomo s pravočasnim ozaveščanjem dosegli zavedanje in preprečili mnogo srčnih bolezni in smrti, ki so povezane z njimi," je prepričana Vukelič, ki je ob tem vse ljudi pozvala k zdravemu življenjskemu slogu, uravnoteženi prehrani in redni telesni dejavnosti.

Preventivo je treba začeti že takoj po rojstvu

Da smo kot družba še vedno preveč tolerantni do velikega deleža smrti zaradi srčno-žilnih bolezni, je opozoril tudi Urh Grošelj s pediatrične klinike v Ljubljani. "Skrbijo nas smrti zaradi napadov morskih psov. Na veliko množico ljudi, ki pa vsako leto umrejo zaradi srčno-žilnih zapletov, pa naj bi bili že popolnoma navajeni," je dejal.

"Če hočemo biti učinkoviti pri preprečevanju tega velikega deleža smrti, moramo absolutno začeti razmišljati o tem, da je treba to začeti preprečevati že takoj po rojstvu," je poudaril Grošelj. Pri tem je opozoril predvsem na družinsko hiperholesterolemijo oziroma podedovano povišan holesterol, ki je najpogostejša dedna presnovna motnja.

Pojasnil je, da v Sloveniji družinska hiperholesterolemija doleti enega na vsakih 300 prebivalcev, in poudaril, da je treba pri takšnih ljudeh začeti zdravljenje takoj, ko je to mogoče. "Po nekaterih podatkih lahko ta bolezen življenje skrajša za 16 let, če se ne prepozna in zdravi," je opozoril.

V Sloveniji preventivne preglede opravljajo pri 5-letnih otrocih, pri tistih, ki jim družinsko hiperholesterolemijo potrdijo, pa zdravljenje z zdravili začnejo, ko so stari osem let. "To pomembno zniža tveganja za zaplete v prihodnosti," je dejal Grošelj.

Pri preventivi je poudaril tudi pomen vzgoje in opozoril, da so otroci zelo dojemljivi za privzgojo zdravega načina življenja in zdravih navad.

Na Prešernovem trgu bodo na voljo brezplačne meritve

V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije so spletno novinarsko konferenco pripravili pred svetovnim dnevom srca, ki vsako leto poteka 29. septembra, in svetovnem dnevu ozaveščanja o družinski hiperholesterolemiji, ki bo v nedeljo.

Osrednji dogodek ob svetovnem dnevu srca bo sicer v četrtek, 28. septembra, na Prešernovem trgu v Ljubljani. Kot je napovedal podpredsednik društva Franc Zalar, bodo tam stojnice in različni dogodki, za obiskovalce pa bodo na voljo tudi brezplačne meritve dejavnikov tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni.

Različni dogodki bodo potekali tudi v podružnicah društva po Sloveniji, 7. oktobra pa bo v Brežicah potekalo vseslovensko srečanje članov Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.