Evropski in svetovni teden cepljenja, ki se bo začel 24. aprila, letos v ospredje postavlja 50. obletnico razširjenega programa imunizacije. To pobudo je leta 1974 sprožila Svetovna zdravstvena organizacija in predstavlja svetovno prizadevanje za zagotovitev upravičenega dostopa do življenjsko pomembnih cepiv. Program se je sprva osredotočal na zaščito vseh otrok pred šestimi otroškimi boleznimi – tuberkulozo, davico, tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo in ošpicam, nato pa se je širil in nadaljeval.

Vodja predstavništva Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji Melita Vujnović je na novinarski konferenci pred začetkom tedna cepljenja poudarila, da je bil pred 50 leti, ko se je svet združil in so delegati vseh članic sprejeli resolucijo o razširjenem programu cepljenja, dostop do cepiv za otroke zelo slab. "Bolezni so povzročale smrti majhnih otrok, medtem ko je znanost že odkrila učinkovit način za njihovo preprečevanje," je poudarila in pojasnila, da se je zato Svetovna zdravstvena organizacija odločila združiti znanja in sredstva za povečanje dostopa do cepiv.

Priprava nacionalnih programov cepljenja, vključno s prizadevanji, da bi bila cepiva dostopna vsem otrokom, je v zadnjih 50 letih vsako leto rešila do pet milijonov življenje, skupno pa 250 milijonov ljudi. "Od takrat je znanost zelo napredovala in danes je na voljo 13 splošno priporočenih cepiv skozi celotno življenjsko obdobje in 17 dodatnih cepiv, ki so priporočena glede na okoliščine," je dodala.

Leta 1974 je bilo v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju cepljenih le 10 odstotkov otrok, danes je ta delež 94-odstoten, s tem pa se je močno zmanjšala pojavnost teh bolezni. "Do konca leta 2022 je 33 od 53 držav v evropski regiji odpravilo endemično širjenje ošpic, vendar lahko zaradi zmanjšanja precepljenosti opazimo, da se izbruhi ošpic pojavljajo in prizadenejo otroke," je opozorila.

Cepljenje izkoreninilo številne bolezni, izjema ostaja oslovski kašelj

Predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ-ju Marta Grgič Vitek je poudarila, da ima Slovenija tradicijo cepljenja, ki se je začela še pred sprejetjem omenjene resolucije. Cepiva proti šestim otroškim boleznim je imela Slovenija namreč v svojem nacionalnem programu že v 60. letih. "In zaradi sistematičnega cepljenja skozi več desetletij so se pri nas nekatere nalezljive bolezni popolnoma nehale pojavljati – recimo otroška paraliza, davica, rdečke, mumps, okužba s hemofilusom influence," je naštela.

Ob tem se je močno zmanjšalo tudi pojavljanje številnih drugih bolezni. Tetanus se tako pojavlja le pri starejših necepljenih ljudeh, ošpice se pojavljajo le v obliki posameznih vnesenih primerov, morebitni manjši izbruhi pa so hitro zamejeni. Letos so na NIJZ-ju denimo zaznali le devet primerov. V nasprotju s številnimi drugimi boleznimi pa se še vedno pogosto pojavlja oslovski kašelj. "To je izjema. Oslovski kašelj je namreč zelo nalezljiva bolezen, katere pojavnost se je po uvedbi cepljenja, to je bilo že leta 1959, bistveno znižala, vendar pa se še vedno pojavlja v večjih ali manjših izbruhih na približno od dve do štiri leta," je pojasnila Grgič Vitek.

Sorodna novica Oslovski kašelj usoden za štiri dojenčke v Beogradu, eden se še bojuje za življenje

V zadnjih 20 letih strokovnjaki to pripisujejo predvsem nekoliko nižji učinkovitosti brezceličnega cepiva, ki je v Sloveniji v uporabi od leta 1999, pa tudi temu, ker je imunost tako po cepljenju kot tudi po prebolevnosti relativno kratkotrajna. V zadnjih mesecih po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz več evropskih držav poročajo o porastu primerov oslovskega kašlja, iz nekaterih držav pa opozarjajo celo na rekordne številke.

"Tudi v Sloveniji bomo imeli letos očitno največje število prijav oslovskega kašlja v zadnjih desetletjih – do zdaj smo imeli prijavljenih že več kot 900 primerov," je dejala. Grgič Vitek za to poleg že omenjenih vzrokov porast pripisuje tudi posledicam ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, ki je privedla do tega, da je oslovski kašelj v tistem času praktično izginil, povečalo pa se je število ljudi, ki so zato proti njemu manj odporni. Poleg tega se je v času epidemije zmanjšala tudi precepljenost s šestvalentnim cepivom, ki se uporablja tudi za cepljenje proti oslovskemu kašlju.

Opozorila je, da se po pandemiji tudi precepljenost zoper druge bolezni še ni vrnila na predpandemijsko raven. "Zdaj se stanje izboljšuje, a še nismo tam, kjer smo bili pred pandemijo. Pri precepljenosti proti HPV-ju smo bili denimo na 70 odstotkov, zdaj pa smo še daleč od tega," je dejala in priznala, da je imelo negativne vplive gotovo tudi proticepilsko gibanje, ki se je razširilo v času epidemije novega koronavirusa. Dodala je, da se sicer takšna nihanja pojavijo ob vsakem izrednem stanju.

Opozorila o zmotnih zakoreninjenih zmotnih prepričanjih o cepljenju

Mateja Logar z infekcijske klinike UKC-ja Ljubljana je ob tem opozorila, da je pogosto spregledan pomen cepljenja odraslih. "V Sloveniji še vedno nekako velja, da je cepljenje nekaj, kar se dogaja predvsem pri otrocih, potem ko smo pa enkrat odrasli, pa ne več," je dejala in opozorila, da gre za zmotno prepričanje. Kot drugo pogosto zmoto pa je poudarila prepričanje ljudi, da se ni treba cepiti, če smo zdravi. "Cepimo se zato, da ostanemo zdravi – ko enkrat zbolimo, je za cepljenje pravzaprav že prepozno," je poudarila.

Pri tem je navedla, da je v Sloveniji še vedno zelo nizka precepljenost proti gripi, zaradi katere so hospitalizirani tudi številni mlajši ljudje s kroničnimi boleznimi, ne pa zgolj starostniki. "Večina od teh bolnikov na žalost ni cepljena. Zavedati se moramo, da pri gripi s cepljenjem sicer ni nujno, da bomo preprečili bolezen, vsekakor pa bomo vplivali na njen potek na način, da ne bo potrebna hospitalizacija," je pojasnila.

Baš: "Kot družba moramo narediti premik"

"V Sloveniji imamo dober program cepljenja z veliko cepivi, na žalost pa ne dosegamo rezultatov, ki bi si jih želeli – da bi se vsi, ki jim je cepivo na voljo, tudi cepili," pa je dejal pediater v ZD-ju Kamnik Denis Baš. Pri tem je poudaril tudi pomen kolektivne zaščite. "Ne smemo pozabiti, da so med nami tudi otroci in odrasli, ki iz medicinskih razlogov ne morejo biti cepljeni. In če je tak otrok vključen v vrtec, v katerem so necepljeni otroci iz nemedicinskih razlogov, to zagotovo ni dobro," je poudaril.

Starše je ob tem pozval, naj informacij ne iščejo na družbenih omrežjih, pač pa naj poslušajo argumente strokovnjakov. "V svoji ambulanti, kjer delam že kar nekaj let, sem cepil veliko otrok in razen nekih lokalnih reakcij po cepljenju nisem videl nobenih hujših stranskih učinkov, medtem ko sem že videl otroke, ki so bili sprejeti v bolnišnico, ker so zboleli recimo za oslovskim kašljem, ki bi ga lahko preprečili," je dejal.

Sorodna novica Strokovni direktor pediatrične klinike nosečnice pozval k cepljenju proti oslovskemu kašlju

K cepljenju proti oslovskemu kašlju je ob tem pozval tudi nosečnice. Čeprav jim cepljenje po 24. tednu nosečnosti krije tudi obvezno zdravstveno zavarovanje in je to najučinkovitejše za preprečevanje oslovskega kašlja pri dojenčkih do tretjega meseca starosti, se za cepljenje po njegovih besedah odloči samo šest odstotkov nosečnic.

Pred vstopom v vrtec morajo biti sicer otroci v Sloveniji obvezno cepljeni denimo proti ošpicam in rdečkam, zato zoper te bolezni po Baševih besedah dosegamo 94- ali 95-odstotno precepljenost. Pri cepljenju s šestvalentnim cepivom, ki je prav tako obvezno, so rezultati že nekoliko slabši. "Dosegamo 90 odstotkov, želeli pa bi si več, med 95 in 97 odstotki," je dejal. Ob tem so rezultati precepljenosti z otroškimi cepivi, ki so sicer vključena v nacionalni program, niso pa obvezna, po besedah pediatra slabi. "Proti pnevmokoknim okužbam se cepi v prvih dveh letih od 60 do 70 odstotkov otrok," je pojasnil.

"Kot družba moramo narediti premik, da se zavemo pomena preprečevanja teh nalezljivih bolezni in da se odločimo za cepljenje," je dejal Baš in dodal, da so pediatri pri tem zelo dejavni in da starše nagovarjajo, naj se odločijo za cepljenje svojih otrok s priporočenimi cepivi.