Računsko sodišče je pred kratkim štirim slovenskim bolnišnicam izreklo mnenje s pridržkom. Prejeli sta ga splošni bolnišnici Brežice in Trbovlje, pa tudi porodnišnici v Postojni in Kranju.

Računsko sodišče je prečno revizijo izvedlo v tistih bolnišnicah, v katerih je bil obseg stroškov podjemnega dela za opravljanje zdravstvenih storitev v primerjavi s stroški dela največji.

Ugotovitve je posredovalo ministrstvu za zdravje, opozarjajoč na sistemske pomanjkljivosti.

SB Brežice: Kadre iščemo ves čas
Na mnenje se je odzvala direktorica SB-ja Brežice, Nataša Avšič Bogovič. Po njenih besedah bolnišnica spada med manjše regijske bolnišnice, ki kadre ves čas intenzivno išče, še posebej zdravnike specialiste, ki jih zelo primanjkuje. Še posebej to velja za anesteziologe in radiologe, je zatrdila. SB je zato prisiljen zaposlovati tudi tako, da z njimi sklepa podjemne pogodbe.

V nekaterih primerih brežiška bolnišnica podjemne pogodbe sklepa zaradi manjšega obsega potreb po zdravnikih določenih specialnosti oz. subspecialnosti (nevrolog, kardiolog, otorinolaringolog). V večini primerov pa imajo zdravnike zaposlene po podjemnih pogodbah zaradi izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva. Tu gre predvsem za ginekologe, pediatre, anesteziologe.

Soglasja za delo drugje
Kot nepravilnost je v poročilu Računskega sodišča navedeno tudi, da je SB Brežice nekaj zdravnikom v letu 2013 izdal soglasje za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, čeprav je sklepal podjemne pogodbe z zunanjimi zdravniki za opravljanje enakih storitev in s tem ravnal v nasprotju z zakonom o zdravstveni dejavnosti. "To nepravilnost bi lahko komentirala sicer kot sporno, a z vidika poslovodnega organa na to gledam pozitivno," pravi direktorica brežiške bolnišnice in pri tem izpostavlja prenos znanja teh zunanjih zdravnikov, ki delajo v večjih ali specialističnih bolnišnicah, na kolege v brežiški bolnišnici.

Direktorica poudarja, da bo glede na vsesplošno pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji vedno neki javni zdravstveni zavod moral kršiti tako zapisano zakonodajo, da bo opravljeno delo na ravni Slovenije. "Bolnišnice, predvsem manjše, žal drugače v tem trenutku ne moremo poslovati, zato se kršijo predpisi. Pa ne z namenom pridobivanja koristi in oškodovanja javnih sredstev, pač pa z namenom zagotavljati javne zdravstvene storitve čim večjemu krogu bolnikov, ob tem pa zanje zagotoviti varno in kakovostno obravnavo," pravi direktorica brežiške bolnišnice in dodaja, da s tem še kako vplivajo na čakalne dobe.