V anketi so med odraslimi pacienti merili raven zadovoljstva, in sicer na šestih področjih: sprejem v bolnišnico, zadovoljstvo z obravnavo zdravnika, zadovoljstvo z obravnavo medicinske sestre, odpust iz bolnišnice in potek zdravljenja. Bolniki so v celotni oceni največ točk dali zasebnima bolnišnicama MC Medicor in Kirurški sanatorij Rožna dolina, najmanj pa izolski bolnišnici in Inštitutu za rehabilitacijo.

O razlogih, zakaj so zasebne bolnišnice dobile več točk, minister za zdravje Dorijan Marušič za Dnevnik ni želel komentirati, je pa mnenja, da je tekmovanje v celotnem zdravstvenem sistemu potrebno, dopustiti je treba tudi vrednotenje bolnišnic.

Sodeč po rezultatih, so si bolnišnice najslabše ocene prislužile pri sprejemu in odpustu bolnikov (82,2 oz. 88,7 točke od 100 možnih), kjer je po mnenju Marušiča prostor za izboljšavo. Biserka Simčič z ministrstva za zdravje je pojasnila, da gre pri sprejemu v bolnišnico za ocenjevanje komunikacije, natančnost navodil ob vstopu in pojasnilno dolžnost, ne pa za ocenjevanje čakalne dobe na prvi pregled.

Pri tem sta kakovostna zdravstvena oskrba in individualni pristop k bolniku ključni sestavini recepta za zadovoljstvo, je za Dnevnik povedala Marjeta Zorc, podpredsednica uprave Medicorja. Po njenem mnenju je slovenski zdravstveni sistem dober in kakovosten, vendar so javne bolnišnice v primerjavi z zasebnimi slabše organizirane, podvržene pa so tudi manjšemu nadzoru zavarovalnic.

Tudi direktorica tretjeuvrščene Bolnišnice Sežana Silvana Šonc je poudarila, da si vse bolnišnice po Sloveniji prizadevajo, da bi bili pacienti zadovoljni z njihovimi storitvami, ni pa želela podrobneje ugotavljati, kaj pri njih delajo bolje od drugih. Morda le to, da so manjša bolnišnica, je dodala.

Keber: Mešanje jabolk in hrušk
Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje, pa je poudaril, da anketa zaradi »neverjetnih sistemskih napak« ni dokazala, da so bolniki bolj zadovoljni v zasebnih ustanovah. "Raziskovalci so povsem zgrešili pri opredelitvi vzorca anketirancev, zato anketa primerja jabolka in hruške in je pristranska v škodo ustanov, ki zdravijo najhujšje bolnike," je dejal.

Poudarja, da je pri odgovorih zelo pomembno psihično stanje bolnika, ki pa je zelo pogojeno z njegovim zdravstvenim stanjem. Tako je, recimo, velika razlika med srečno porodnico in hudim kroničnim bolnikom, znano pa ni tudi, kolikšen odstotek bolnikov, ki je v času ankete ležal v bolnišnici, je odgovoril na vprašalnik.
"Raziskovalci bi se morali zamisliti vsaj na tem, da so tri bolnišnice "zadnjega upanja", ki jih bolniki oblegajo - UKC Ljubljana, Onkološki inštitut in Inštitut za rehabilitacijo - po tej anketi med najslabšimi," je še dejal.