Mnenje je komisija sicer podala po koncu pisnih in ustnih maturitetnih izpitov. Pika je morala svoje maturitetne pole najprej prebarvati z modrim flomastrom – tega ji je državna izpitna komisija dovolila uporabljati, šele nato je lahko prebrala napisane naloge in jih začela reševati. Časovno je komajda dohajala vrstnike, čeprav je imela odobren podaljšan čas pisanja.

Zdaj čaka rezultate in prešteva točke. Najverjetneje jih je skozi štiriletno šolanje zbrala dovolj za vpis na želeno Pedagoško fakulteto. Njena življenjska vizija je jasna. Znotraj šolskega sistema želi otrokom s posebnimi učnimi potrebami pomagati pridobiti znanje na njim primeren način.

"Pika se je vsak dan po odpisani maturitetni nalogi izčrpana zgrudila v posteljo. Spala je tudi do 20 ur na dan. Imela je glavobole, bolele so jo oči in želodec, slabosti so bile neznosne," pojasni Pikina mama Špela Peternel. Mnenje zagovornika predstavlja veliko zadoščenje, potrditev, hkrati pa tudi jezo in razočaranje – strne čustva, ki vladajo v družini. Prav Pikina starša sta prijavila diskriminatorno obravnavo pri maturi.

Disleksija, motnje pozornosti in t. i. skotopični sindrom

"Piki so že v osnovni šoli diagnosticirali disleksijo, motnje pozornosti in skotopični sindrom, kar skupaj tudi pomeni, da ima izjemne težave pri branju," pojasni njena mama Špela Peternel. In to ne samo, kot je znano za disleksijo, da se pred njenimi očmi menjavajo črke, ampak Pika na belem listu preprosto ne more brati, opiše mama. Odločbo zaradi posebnih učnih potreb je dobila že v osnovni šoli in tudi med šolanjem na gimnaziji Šentvid so ji dovolili uporabljati modro prozorno folijo, ki ji je olajšala branje.

Pika bere in se uči s pomočjo modro-vijoličastih folij, ki jih položi na bele liste v učbeniku ali zvezku. 19-letnica pripoveduje, da jo utrudi branje dolgih besed in besedil. Čeprav si v šoli pomaga z vsemi razpoložljivimi pripomočki, po pouku potrebuje vsaj tri ure počitka. Naučila se je biti odgovorna in disciplinirana, pojasni mama. Za zastavljene šolske rezultate je ustvarila dnevno disciplino. Po dnevnem počitku se vsak dan uči med 4 in 5 ur. Če pretirava, jo ustavijo hudi glavoboli in oslabitev imunskega sistema. Takrat se zavrti začaran krog, saj manjka pri pouku, zamujeno snov želi nadoknaditi doma, kar ji povzroča oslabitev imunskega sistema, bolečine v želodcu in glavi.

"Ampak ob pomoči barvne folije to nekako gre. Videno besedilo v možganih prepoznam drugače, kot je bilo napisano. Sliko besed počasi in po spominu sestavljam v smiselne stavke," pojasni Pika. Presledke namreč vidi tam, kjer jih ni, besede mora lomiti na zloge tako, da ugiba in išče po spominu, katero besedo pravzaprav zaznava. Brez pripomočkov kljub hitrosti, ki jo je z leti pridobila, bere enkrat počasneje od sošolcev, nam pojasni.

Modra folija da ali ne?

Med celotnim šolanjem je Pika lahko med drugim kot učni pripomoček uporabljala tudi modro folijo, ki ji je omilila kontrast črnih črk na beli podlagi. Že ob vstopu v gimnazijo Šentvid pa so jo na šoli opozorili, da so barvne folije učni pripomoček, ki ga državna izpitna komisija med opravljanjem mature ne dovoli.

Na Državnem izpitnem centru nam je predsednica komisije Marina Tavčar Krajnc pojasnila, da uporaba barvne folije pri pisanju mature ni dokazano učni pripomoček. Potrdila je, da nekaj takšnih prošenj sprejmejo vsako leto, vendar jih zavrnejo. Skotopičnega sindroma in barvnih filtrov irlen uradna medicina namreč ne priznava.

Septembra lani so na Državnem izpitnem centru prejeli v javnem pismu zapisano skupno stališče stroke o t. i. sindromu irlen oz. skotopičnem sindromu. Po multidisciplinarni presoji in pregledu znanstvene in strokovne literature so najvišji avtonomni in strokovni organi (kot so se imenovali v javnem pismu) ugotovili, da dokazov v prid obstoja t. i. sindroma irlen ni dovolj, prav tako tudi ne dokazov o učinkovitosti barvnih filtrov pri odpravljanju z omenjenim sindromom povezanih težav. Pismo so podpisali RSK za oftalmologijo, pediatrijo, klinično psihologijo, nevrologijo in Pedagoška fakulteta v Ljubljani. Zato je Državna komisija za splošno maturo prošnje za uporabo barvne folije med pisanjem maturitetnih pol zavračala, nam pojasni predsednica.

Gre za diskriminacijo, je vztrajala Špela Peternel. Med številnimi učnimi pripomočki, ki so dovoljeni na podlagi odločbe o učencih s posebnimi učnimi potrebami, je tudi možnost uporabe označevalca besedila. Zagovornik je pritrdil predlogu Špele Peternel, da se med označevalce besedila štejejo prozorne barvne folije.

"Večina prilagoditev je bila priznana počasi, pred 20 leti tudi disleksije niso priznali, pa danes vemo, kako malo je treba, da takšni učenci v šolskem sistemu zažarijo," pove Špela Peternel in poudari, da je mnenje zagovornika načela enakosti zato dobra osnova za preostale otroke, ki se spopadajo s podobnimi težavami kot njena Pika.