Kot navajajo na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa pri oblikovanju predloga programa cepljenja za leto 2022 sicer niso sodelovali.

Možnost morebitne ureditve cepljenja proti covidu-19 v skladu z oceno tveganja po njihovi oceni še ne pomeni nujno obveznega cepljenja. "Bolj je verjetno, da bi se delodajalci po vzoru nekaterih drugih sezonskih bolezni, na primer gripe, odločali za to cepljenje kot priporočeno in poskušali v sodelovanju s strokovnjaki s področja zdravja in varnosti pri delu zaposlene spodbujati k cepljenju s pristopi promocije zdravja," so pojasnili.

Odgovornost za ocenjevanje tveganja, tudi v primeru nalezljivih bolezni, po njihovih besedah nosi delodajalec, ki se mora pred sprejetjem izjave o varnosti posvetovati z delavci oziroma njihovimi predstavniki, v postopek priprave ocene tveganja pa lahko vključi izvajalca medicine dela in strokovnega delavca za varnost pri delu.

Kot so pojasnili na inštitutu, se trenutno cepljenje v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja proti določeni nalezljivi bolezni večinoma priporoča zaposlenim, ki so pri opravljanju dela izpostavljeni nalezljivim boleznim ali lahko okužbo prenesejo na druge osebe.

Covid-19 je problem celotne populacije, ne zgolj določenega delovnega mesta

Ko gre za covid-19, pa je "glede na aktualno situacijo malo delovnih mest, ki tega pogoja ne bi izpolnjevala", so pojasnili in dodali, da je covid-19 epidemiološki problem celotne populacije, in ne specifičen dejavnik tveganja katerega koli delovnega mesta. Ker se širi med populacijo ne glede na delovno mesto, so izpostavljeni vsi poklici.

Če se bo obveznost cepljenja določala na ravni delodajalca, bi lahko zelo verjetno prihajalo do razhajanj v ureditvi cepljenja med posameznimi delodajalci s sicer podobnimi ali celo enakimi tveganji, opozarjajo na inštitutu. Temu se je po njihovih navedbah mogoče izogniti, če se obveznost cepljenja za posamezne poklicne skupine kot pogoj za opravljanje poklica določi na nacionalni ravni, kot je to praksa v primeru cepljenja proti covidu-19 v nekaterih državah Evropske unije.

Predlog pravilnika o določitvi programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2022 je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje in ga posredoval ministrstvu za zdravje. Od tam so ga poslali v javno razpravo in medresorsko usklajevanje, ki se je končalo v začetku tedna. Kot je v sredo dejal minister za zdravje Janez Poklukar, je bilo pripomb na predlog veliko, zato ne more napovedati, kdaj bo predlog sprejet.

Program cepljenja za zaposlene

Predlog med drugim prinaša spremembe v poglavju Program cepljenja za zaposlene, kjer je med ostale navedene bolezni dodan tudi covid-19. To bi omogočilo, da se cepljenje proti covidu-19 opravi v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnih mest pri osebah, ki so pri opravljanju dela izpostavljene nalezljivim boleznim, in osebah, ki lahko pri delu prenesejo okužbo na druge osebe. Poklukar je pojasnil, da bo "vse skupaj odvisno od stroke, ki bo presojala od delovnega mesta do delovnega mesta", torej od specialistov medicine dela.

Predlog programa cepljenja za leto 2022 je sicer v torek obravnavalo tudi predsedstvo Združenja svetov delavcev Slovenije. Svoje pripombe in predloge so posredovali vladi ter ministrstvoma za zdravje in delo.

V predsedstvu ob poudarjanju, da nikakor ne nasprotujejo cepljenju in vsem razumnim ukrepom za preprečevanje širjenja covida-19, v omenjeni dikciji prepoznavajo prikrito uvedbo obveznega cepljenja proti covidu-19 za zaposlene, kar pa je po njihovem prepričanju lahko ustavno močno sporno.