Ministrstvo za zdravje je prejšnji teden izdalo poročilo o upravnem nadzoru. Opravilo ga je v iskanju odgovora, kaj je na ljubljanski nevrološki kliniki privedlo do primera Radan. Komisija je izpostavila nekatere nepravilnosti, denimo pomanjkljivosti na področju zdravstvene nege: slabo higieno rok, nered pri zdravilih in pomanjkljivo evidentiranje padcev bolnikov. Izobraževanje zaposlenih je pomanjkljivo, sistem obravnave opozorilnih dogodkov pa ne deluje, kot bi moral.

Da težave so, priznavajo tudi medicinske sestre same. A to zagotovo niso ključni razlogi, ki so privedli do primera Radan, se je na tiskovni konferenci odzvala prva medicinska sestra Univerzitetnega kliničnega centra Erna Kos Grabnar. Še več, poročilo je po njenih besedah krivično. "Nevrološka klinika je kljub določenim ugotovljenim nepravilnostim varna, za bolnike varno skrbijo, osebje je dobro strokovno usposobljeno, humano in čuteče do bolnikov," je zatrdila.

Tušarjeva: Poročilo ne odraža dejanskega stanja
Da razmere na nevrološki kliniki niso tako slabe, kot bi nekateri radi prikazali, je dejala tudi glavna medicinska sestra na nevrološki kliniki Helena Tušar. V nadzoru so se po njenih besedah usmerili v posamezne dogodke ali podatke, ki ne odražajo dejanskega stanja na kliniki.

Med drugim je kritična do ugotovitev o slabi higieni rok pri študentih in zdravnikih. "Ne vem, od kod jim ta ugotovitev. Presojevalni komisiji smo se posebej pohvalili za naš pristop k promociji higiene rok, saj vsi študenti medicine, ko pridejo na nevrološko kliniko, najprej opravijo uvajalni seminar, kjer se seznanijo prav s higieno rok in uporabo zaščitnih sredstev," pravi Tušarjeva in dodaja, da je "predvidevati, da je razlog za tak pristop k ozaveščanju o higieni rok slaba higiena, napačno poenostavljanje".

Tušarjeva se sicer strinja, da so nadzori vedno dobrodošla zadeva in bi jih ministrstvo moralo opravljati pogosteje. Ob tem opozarja, da imajo na kliniki postavljene številne standarde, ki pa jih ne morejo v celoti dosegati tudi zaradi pomanjkanja kadra v zdravstveni negi.

Največjo varnost lahko zagotavlja le stalna navzočnost medicinske sestre, ki pa je s trenutnimi kadri ne morejo zagotavljati, je navedla tudi Kos Grabnarjeva. Izpostavlja, da ima nevrološka klinika po zadnjih podatkih 33 zaposlenih premalo.

Sestre kot "amortizer med vsemi"
Kos Grabnarjeva se ob primeru Radan sprašuje, kakšna je bila komunikacija med zdravniki, nadzornim zdravnikom, predstojnico in še drugimi nadrejenimi nad njo, saj nihče dogajanja ni prijavil kot nevarni dogodek.

Preiskava sumljivih smrti bolnikov je sicer pokazala, da je ena izmed medicinskih sester skušala opozoriti na visoke odmerke kalija, ki naj bi jih predpisal zdravnik Ivan Radan. Nadrejeni pa se na opozorilo niso odzvali. A sogovornici sta opozorili, da imajo v UKC-ju Ljubljana že dalj časa izdelan sistem elektronskega, tudi anonimnega prijavljanja odklonov. "Konkretna medicinska sestra bi lahko in bi morala to, da je zdravnik odredil prevelik odmerek kalija bolniku, tudi anonimno prijaviti v sistem," sta poudarili.

Ob tem je glavna sestra kritična tudi do načina dela vodstvenih delavcev v bolnišnici. "Predstojniki se ne zavedajo, da so na teh mestih predvsem zato, da vodijo ljudi. Vodja mora sodelavce poznati, jim postaviti cilje in jim pomagati, da te cilje dosežejo. Mora jih spodbujati in motivirati. To je delo vodje, ne pa da skrbi le za razvoj stroke, za število objavljenih člankov, ne ukvarja pa se s tem, da so sodelavci sprti med seboj," pravi Kos Grabnarjeva, ki ob tem ugotavlja, da so v takih situacijah medicinske sestre "amortizer med vsemi".
Radan najmanj do 18. avgusta ostaja v priporu v enoti za forenzično psihiatrijo.