Dopisovanja med zdravniki na nevrološki kliniki razkrivajo, kako naj bi ena izmed zdravnic skušala vplivati na vpeljavo metode mikrodializa, zaradi katere bi podjetje, ki bi aparaturo oddalo v najem, potem služilo še tisoče evrov z ekskluzivno pogodbo za dobavo materiala za njegovo uporabo.

Stroški posamezne obravnave s to metodo naj bi namreč kliniko stali 3.360 evrov tedensko oziroma 480 evrov dnevno na bolnika, in to brez cene dela. Takratna predstojnica intenzivnega oddelka na nevrološki kliniki Bojana Žvan se s tem ni strinjala, zato je odgovorne v UKC-ju Ljubljana opozorila na domnevno spornost početja zdravnice, ki naj bi se za najem aparature dogovorila kar mimo vedenja vodstva, nato pa hotela brez javnega razpisa naročiti še potrošni material za njegovo uporabo.

Zdravnica je Žvanovi pisala še, da so se za uvedbo metode odločili nekateri predstojniki, pa tudi strokovni direktor UKC-ja Ljubljana Sergej Hojker, in vztrajala pri vpeljavi metode mikrodialize, čeprav brez javnih razpisov. Po njenih zapisih naj bi bil dogovor nekaterih predstojnikov dovoljšen razlog, da izpeljejo le še nabavo materiala, s čimer bo delo lahko steklo. Žvanova je nabavo menda večkrat zavrnila.

Aparaturo naj bi podjetje, domnevno gre za podjetje Pharmamed Mado, d. o. o., kot je razbrati iz dopisovanja med zdravniki, nudilo morda celo brezplačno, a Žvanova kljub temu zaradi domnevno predragega materiala in zato, ker ni šlo za dobavitelja, ki so ga izbrali na javnem razpisu, ni želela izpeljati naročila. Odziva na to temo v Kliničnem centru danes ni.

O teh sporih pa je na svojem zaslišanju pred komisijo ministrstva za zdravje spregovoril že Ivan Radan, ki ga sumijo umora sedmih bolnikov na nevrološki kliniki. Natančneje, 3. aprila letos je predstavnikom komisije razkril, da so nekateri zdravniki lobirali za določene dobavitelje, zato da bi dobili denar za kongrese. To potrjuje tudi zapisnik ministrstva za zdravje.