Dan pred stavko zdravnikov je bil gost Odmevov generalni direktor ljubljanskega kliničnega centra Simon Vrhunec, ki je povedal, da stavke ne podpira, a da podpira zahteve zdravnikov. "Moji sodelavci v UKC-ju Ljubljana so za svoje delo premalo, ne preveč plačani," je povedal Vrhunec in dodal, da bi morali normirati in standardizirati delo v zdravstvu, še posebej od tistih, ki govorijo, da bi morali zdravniki več delati. Voditeljici Rosviti Pesek je pojasnil tudi odnos UKC-ja z ministrstvom za zdravje in nekaj malega spregovoril tudi o primeru Radan.

Nam za začetek lahko zagotovite, da ob jutrišnji 24-urni stavki nihče, ki bo prišel v klinični center po nujno pomoč, ne bo zavrnjen in da bodo vsi, ki so bili zaradi stavke prenaročeni pri pregledu, na vrsto prišli v 14 dneh, ne pa znova čakali več tednov ali celo mesecev?
To vam lahko zagotovim. Večkrat sem že poudaril, da je UKC Ljubljana profesionalna institucija, mi se zavedamo odgovornosti do bolnikov, tudi za jutri lahko pomirim bolnike, da jim ne bo povzročena nobena zdravstvena škoda. Bo pa zagotovo veliko nejevolje med bolniki in njihovimi svojci, to pa je skrb vzbujajoče v takih trenutkih.

Kakšen je vaš odnos do stavke? Podpirate zahteve sindikata Fides in tudi njihovo odločitev za stavko?
Zdaj ste mi zastavili dve vprašanji. Kot direktor vam moram povedati, da stavke ne podpiram, tudi osebno imam pomisleke do stavke v zdravstvu nasploh. Kar se pa tiče zahtev zdravnikov, pa žal moram reči, da podpiram zahteve. Še posebej v teh časih, ko se pogosto poudarja, da bi bilo dovolj, da zdravniki malo več delajo, pa bodo vsi problemi v zdravstvu rešeni, je treba povedati, kaj pomeni več. Treba je normirati, standardizirati delo v zdravstvu, posebej od tistih, ki govorijo, da bi morali več delati. V zadnjem času sem že poudaril, da so moji sodelavci, jaz poznam UKC Ljubljana, za svoje delo premalo, ne preveč plačani. Ne govorim samo o zdravnikih, govorim tudi o sodelavcih zdravstvene nege, o zdravstvenih delavcih, o nezdravstvenih delavcih, vsi, ki delajo v UKC-ju Ljubljana, delajo za bolnika in so prenizko ovrednoteni za svoje požrtvovalno delo.

Če smo prav šteli, ste na vrhu te zdravstvene ustanove šest let. Četudi niso standardi za celotno slovensko zdravstvo sprejeti, pa bi tudi v UKC-ju lahko sami naredili nekaj v zvezi z normativi in številom zaposlenih.
Smo naredili, vzpostavili smo določene standarde za zdravstveno nego, pri koncu smo s standardi za delo zdravnikov. Ti standardi kažejo, da imamo glede na normalne časovne normative premalo zaposlenih. Tudi primerjave z drugimi evropskimi bolnišnicami kažejo, da imamo premalo zaposlenih, tako da z naše strani tukaj ni problemov. Problemi so zunanji.

Ravno prispevek, ki smo ga gledali, je govoril o infekcijski kliniki, kjer zdravijo najbolj okužene bolnike, o skoraj tretjini zdravnikov in sester manj se govori. Še enkrat, šest let ste na tej funkciji, zakaj ste dopustili takšen manko in takšne razmere, ki so pod mednarodno primerljivimi standardi?
V UKC-ju Ljubljana, to moram striktno poudariti, ne dopuščamo tega. In tudi zato nismo v času, ko sem bil jaz direktor, niti eno leto sledili zahtevam zunanjega okolja, torej politike, da bi zmanjševali število zaposlenih. Nasprotno, povečevali smo število zdravnikov in število zaposlenih v zdravstveni negi. Tako, kot je bilo mogoče. Na trgu ni bilo ne dovolj zdravnikov ne dovolj sodelavcev zdravstvene nege. Smo se pa v zadnjih dveh letih soočali z dodatnim problemom, na katerega zelo glasno opozarjamo, to pa je, da moramo zdaj za vsako dodatno zaposlitev zaprositi ministrstvo za zdravje. Popolnoma neracionalno.

To smo razbrali tudi iz prispevka, ko je ministrica rekla, da je za nevrološko kliniko odobrila osem zaposlitev in dve za medicinski sestri. Ampak ministrica s prstom kaže na vas in pravi: vi ne urejate razmer. Nam lahko pojasnite to razmerje, vi morate prositi ministrico za zaposlitve, ona pa vas opozarja, kje je vaš kadrovski in finančni načrt za letošnje leto?
Saj ste sami rekli, kako naj urejam, če moram za to prositi ministrstvo? Že v vprašanju je odgovor. Mi smo kadrovski in finančni načrt pripravili, svetu zavoda smo ga predstavili že decembra, ni pa mogel biti sprejet, ker vlada ni pravočasno pripravila izhodišč za sprejem tega načrta. Izhodišča so bila dokončno pripravljena šele aprila, slab mesec nazaj, na podlagi teh izhodišč smo zdaj pripravili in jutri imamo na seji sveta finančni in kadrovski načrt. In jaz računam, da ne bo zadržkov, če je res dobra volja na obeh straneh, da se to čim prej sprejme in potrdi.

Ne bo jutri glavno vprašanje na svetu zavoda kadrovsko, razrešitev Vrhunca in Hojkerja?
Če berem zakon o zavodih in če berem statut UKC-ja Ljubljana, ni nobenega razloga, da bi se takšno vprašanje sploh uvrščalo na sejo sveta, ker nobene kršitve niti zakona niti statuta ni bilo. Je pa res, da ima politika močan vpliv na člane sveta in kako se bodo odločali, je njihova stvar.

Vse skupaj se je z očmi na UKC uprlo zaradi primera zdravnika Ivana Radana. Ne moremo se znebiti občutka po včerajšnji tiskovni konferenci kriminalistov, da zdaj oni računajo na vas, da jim vi pomagate in odstopite ključne informacije, da so od vašega uspeha odvisni tudi oni. Kakšno je zdaj to sodelovanje, kje ste s podkrepitvijo vseh obtožb?
Ko govorimo o primeru Radan, je moj občutek, moja zavest in moja dolžnost kot predstavnika institucije, da se najprej javnosti, bolnikom, svojcem opravičim in izrazim obžalovanje za množico neprijetnih občutkov, ter hkrati zagotovim, da UKC Ljubljana in vsi njegovi sodelavci svoje delo opravljajo korektno, vestno in profesionalno. Kar se tiče sodelovanja s kriminalisti, pa naj spomnim, da smo takoj, ko smo izvedeli za ta primer, izvedli vse potrebne ukrepe, odredili smo strokovne nadzore, suspenz in predali zadevo kriminalistom, ministrstvu, javnosti in zbornici. Z naše strani je bilo že decembra vse urejeno in kar koli bo kateri koli od teh organov od nas želel, ima odprta vrata. Nikoli nismo bili ovira za kakršne koli podatke in informacije.